Prepustno črevesje: ko črevesna pregrada ne opravlja več svoje naloge

O črevesju govorim že leta in bolj ko se poglabljam v hormone, imunski sistem, presnovo in kronična vnetja, bolj se vedno znova vračam prav tja. V črevesje.

Hipokrat je že pred več kot dva tisoč leti dejal, da se vse bolezni začnejo v črevesju. Danes tega stavka seveda ne moremo razumeti dobesedno, vemo pa nekaj, česar takrat še niso mogli dokazovati. Črevesje ni samo cev, skozi katero potuje hrana. Je izredno pomemben del našega imunskega sistema, v njem živi ogromna skupnost mikroorganizmov, njegova sluznica pa predstavlja eno najpomembnejših meja med zunanjim svetom in notranjostjo našega telesa.

In prav tukaj pridemo do tako imenovanega prepustnega črevesja oziroma leaky gut.

Kako deluje črevesna pregrada?

Naše črevesje je obdano z eno samo plastjo specializiranih epitelijskih celic. Med temi celicami obstajajo majhne povezave, ki jim pravimo tesni stiki oziroma tight junctions. Lahko si jih predstavljate kot zelo pametna vrata. Njihova naloga je, da skozi črevesno steno dovolijo prehod tistemu, kar telo potrebuje, hkrati pa omejujejo prehod snovi, ki v krvni obtok ne sodijo.

Ta sistem mora biti neverjetno natančen. Hranila morajo skozi, črevesna pregrada pa mora hkrati preprečevati nenadzorovan prehod bakterijskih komponent, antigenov in drugih potencialno škodljivih snovi.

Ko je delovanje te pregrade moteno, postane črevesna stena bolj prepustna. In to je tisto, kar danes opisujemo kot povečano črevesno prepustnost.

Črevesna pregrada ni samo stena. Je natančno uravnavana meja med zunanjim svetom in notranjostjo našega telesa.

Zakaj je povečana prepustnost pomembna?

Ker je na drugi strani črevesne pregrade naš imunski sistem. Če začne skozi pregrado prehajati več snovi, s katerimi imunski sistem običajno ne bi bil v tako neposrednem stiku, se lahko spremeni tudi imunski in vnetni odziv.

Zato se danes toliko raziskuje povezava med črevesno pregrado, mikrobioto ter kroničnimi vnetnimi in avtoimunskimi boleznimi.

Zelo zanimivo področje raziskovanja je protein, imenovan zonulin, ki sodeluje pri uravnavanju tesnih stikov med celicami črevesne stene. Raziskovalci preučujejo, kako lahko spremembe teh mehanizmov vplivajo na prehod večjih molekul skozi črevesno pregrado ter na imunsko toleranco in vnetne odzive.

Celiakija, gluten in avtoimunske bolezni

Posebej veliko zanimanja je za povezavo s celiakijo in glutenom. Pri celiakiji imamo dobro dokumentirano bolezensko dogajanje, povezano z glutenom in črevesno sluznico. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da mora zaradi strahu pred »prepustnim črevesjem« vsak človek samodejno odstraniti gluten iz prehrane.

V raziskavah se spremembe črevesne prepustnosti in mikrobiote pojavljajo pri različnih avtoimunskih in vnetnih boleznih. Zelo zanimive so povezave s celiakijo, vnetnimi črevesnimi boleznimi in nekaterimi presnovnimi stanji, raziskuje pa se tudi njihova vloga pri boleznih ščitnice in drugih avtoimunskih boleznih.

Ampak ne pozabimo, da naše telo ni ravna črta, kjer A povzroči B in B povzroči C. Pri avtoimunskih boleznih sodelujejo genetika, imunski sistem, okolje, okužbe, hormoni, življenjski slog in verjetno tudi črevesni mikrobiom ter črevesna pregrada.

Ko sem bila zaradi hujše oblike alopecije areate na zdravljenju v centru Belgravia v Angliji, so veliko poudarjali, kako pomembno je zdravje črevesja, ko govorimo o avtoimunskih obolenjih.

Os črevesje–koža in črevesje–možgani

Tudi akne, luskavica in druga vnetna kožna stanja res niso samo »težava kože«. Danes veliko bolje razumemo os črevesje–koža in dejstvo, da mikrobiota, presnova in imunski sistem med seboj komunicirajo.

Podobno velja tudi za naše možgane. Črevesje in možgani ves čas komunicirajo prek živčnega, hormonskega in imunskega sistema. Govorimo o osi črevesje–možgani. Zato me ne preseneča, da raziskovalce zanimajo povezave med mikrobiomom, vnetjem, črevesno prepustnostjo in razpoloženjem.

Raziskujejo se tudi morebitne povezave povečane črevesne prepustnosti z depresijo, Parkinsonovo boleznijo in avtizmom. Pri tem gre za kompleksna področja raziskovanja, zato samih povezav ne moremo razumeti kot dokaz neposrednega vzroka.

Kaj vpliva na črevesno pregrado?

Na črevesje vpliva praktično celoten način našega življenja. Prehrana, alkohol, nekatera zdravila, okužbe, kronična vnetja, stres in sestava črevesnega mikrobioma lahko vplivajo na okolje v prebavilih. Posebej zanimiva je disbioza, pri kateri se spremeni ravnovesje mikroorganizmov v črevesju.

Naša mikrobiota namreč ni samo nekakšen dodatek, ki živi v črevesju. Mikroorganizmi sodelujejo pri presnovi hrane, nastajanju določenih metabolitov, komunikaciji z imunskim sistemom in vzdrževanju zdravega okolja ob črevesni pregradi.

In ravno zato pri težavah s črevesjem nikoli ne gledamo samo na vprašanje, kateri dodatek bomo vzeli, ampak najprej pogledamo, kaj vsak dan prihaja v naše črevesje.

Če je prehrana sestavljena predvsem iz procesiranih izdelkov, dodanega sladkorja in malo rastlinskih vlaknin ter vključuje veliko alkohola, potem se mi ne zdi smiselno pričakovati, da bo en probiotični pripravek čez noč popravil vse.

Črevesje vsak dan potrebuje pravo hrano

Raznolika zelenjava, sadje, stročnice, semena, oreščki in druga polnovredna rastlinska živila zagotavljajo vlaknine in številne snovi, ki jih uporabljajo tudi naši črevesni mikroorganizmi. Fermentirana živila so lahko pri nekaterih ljudeh prav tako zelo dobrodošla.

Iz vlaknin črevesne bakterije med drugim ustvarjajo kratkoverižne maščobne kisline. Med njimi je zelo zanimiv butirat, saj predstavlja pomemben vir energije za celice debelega črevesa in sodeluje pri vzdrževanju črevesne pregrade.

Probiotiki in prehranska dopolnila

Pri probiotikih priporočam individualen pristop. V določenih okoliščinah so lahko koristni, vendar niso vsi sevi enaki in ni vsak probiotični izdelek primeren za vsako težavo. Več milijard bakterij na embalaži še ne pomeni samodejno boljšega izdelka.

Enako velja za prehranska dopolnila. Butirat, cink in določeni prebiotiki so seveda zelo zanimivi, vsekakor pa pri podpori prebavi ne bi začela z desetimi dodatki. Najprej vedno želim vedeti, zakaj ima človek težave.

Kdaj je smiselna diagnostika?

Vedno svetujem dobro diagnostiko, če imate dolgotrajno drisko, kri v blatu, nepojasnjeno hujšanje, slabokrvnost, napihnjenost, izrazite bolečine ali druge vztrajne prebavne težave.

Že na začetku pa odstranite tisto, za kar veste, da vam škoduje. Zmanjšajte procesirano hrano, presežek sladkorja, rdeče meso in alkohol. Če posameznih živil, kot so gluten, laktoza ali kazein, ne prenašate oziroma vam njihovo izločitev priporoči zdravstveni strokovnjak, prehrano prilagodite premišljeno.

Poskrbite za dovolj vlaknin in raznoliko, polnovredno prehrano. Negujte svojo mikrobioto, dovolj spite, gibajte se in ne podcenjujte kroničnega stresa.

Črevesja ne moremo gledati ločeno od telesa

Za celotno zdravje in dobro počutje potrebujemo zdravo črevesno pregrado, raznoliko mikrobioto in imunski sistem, ki zna razlikovati med tem, kar mora tolerirati, in tem, pred čimer nas mora zaščititi.

In zdi se mi, da je ravno to tisto, kar si želim, da si zapomnite. Ko skrbimo za črevesje, ne skrbimo samo za prebavo. Skrbimo za enega najbolj kompleksnih prostorov, kjer se vsak dan srečujejo naša prehrana, mikrobiota, presnova in imunski sistem.

In ravno zato črevesja nikoli ne gledam ločeno od preostalega telesa.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča diagnoze, zdravljenja ali individualnega posveta z zdravnikom oziroma drugim usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom.