Najin prvi mesec z dojenčkom: izkušnje, dojenje in vsakdan

Danes je star že 4 tedne. Ne morem verjeti, kako hitro je šlo...

Vsi so mi govorili, kako je prvi mesec najtežji, saj se še loviš, ne veš kaj delaš prav in kaj narobe, ne razločiš različnih vrst joka in ne veš kaj ga moti...pa nočna vstajanja in dojenje, ki je kar naporno. Vse to je res, najin Sonček se res veliko doji (beri na eno uro in pol do dve, tudi ponoči :) Prav tako je res, da joka, ker ima krče in mu res ne moreva pomagati in mi je to nekaj najhujšega, ko ga vidim, kako se zvija in je ves rdeč, rokice stiska v pesti, nogice pa k sebi. In res še ne poznam vseh njegovih različnih vrst joka, čeprav zdaj že vem, kdaj mi sporoča, da je polulan, kdaj je lačen, kdaj mu je vroče in kdaj bi se samo malo stiskal.

Res pa je tudi, da je to najlepši mesec v mojem življenju in ga za nič na svetu z ničemer ne bi zamenjala. Je naporno, pa vseeno tako zelo lepo. Drage mamice, dobila sem res veliko vaših nasvetov, kaj naj naredim glede neprestanega dojenja. Res sem vam hvaležna :)

Eden izmed nasvetov je bil, naj ga dlje časa dojim, da se bo bolj najedel in bo dlje časa spal. Super nasvet, ki pa pri meni zgleda nekako tako. Dojiva se približno 7 minut na eni dojki in potem še 7 minut na drugi, če nama uspe. Velikokrat pa že na prvi dojki kar zaspi. Sicer ga potem vzdignem, da podre kupček ...in ko hočem prestaviti na drugo dojko, že spi...in ni pogoja, da ga zbudim. Jasno mi je, da premalo popije in je nato čez eno uro že lačen. Zato sem uvedla, da ga med eno in drugo dojko lepo preoblečem. Ker pa je po prvi tako zaspan in ga potem na silo zbudim, postane živčen in potem se noče ne dojiti, ne spati...In tukaj imam težavo.

Poizkusila sem tudi tako, da sem si načrpala mleko, da bi ga preden zaspi še malo bolj na hitro nahranila. Posledično je sicer res več pojedel, vendar je potem bruhal. In tako tudi to ne pride v poštev. Probala sem tudi, da sem ga na eni dojki dojila npr. 4 minute, potem sva podirala kupček in nato sem ga prestavila na drugo, kjer pa je buden vztrajal samo kakšne 4 minute in potem spet zaspal. In spet nisem dosegla, da bi se bolj nahranil. In tako se lepo dojiva na eno do dve uri. Res pa je, da potrebuje zelo veliko hrane, saj se je v polnih treh tednih zredil za 1100g. Tudi vseh vaših nasvetov glede krčev sem zelo, zelo vesela.

Masiram mu trebušček, Jure ga nosi na roki z glavo obrnjeno navzdol in od vseh kapljic, ki jih imava, mu najbolj pomagajo Coliprev. Pred vsakim dojenjem mu jih 8 nakapljam v usta in zdi se mi, da mu res pomagajo. Ta teden smo se prvič kopali in vedela sem, da mu bo všeč, saj ima zelo rad, ko ga s toplo vodo in krpico nežno obriševa po obrazu, trebuščku in ritki. Bogi revež pa je od vročine dobil vročinske pikice, zdaj pa ga je napadla še prva puberteta in ima po obrazu majhne mozoljčke, ki baje izginejo v roku 14 dni.

Uf ja, tale teden je bil res pester, sploh zato, ker sem imela včeraj izpit za tradicionalno kitajsko medicino (postavljanje diagnoze ter priporočene terapije) in sem se imela kar veliko za učit. Potem si pa predstavljajte, kako je to zgledalo...ponoči res nič spanja oz. 4-5 ur po delih, zdaj pa je tudi čez dan vedno več buden in tudi ko se ne doji, gleda okoli ali pa kar malo joka in si želi, da ga božam ali pa nosim.

Včeraj sem tako vstala ob 5:00, ga podojila in se usedla zraven njega s knjigo v naročju, da še malo ponovim...Kar naenkrat pa me Jure budi in pravi, ura je 9:10, gremo, da ne zamudiš :) In ja, izpit sem naredila, kar še bolj potrjuje dejstvo, da se več naučiš, ko imaš malo časa, kot pa, če ga imaš na pretek. Hmmmm, mogoče bi morala imeti dojenčka že na faxu :) Tako, zdaj je 1. letnik za mano in z jesenjo že začnemo delati diagnostiko in terapije. Upam in želim si, da bo pri nas delala tudi moja sošolka s TKM, saj vem, da boste z njo zelo zadovoljni.

Sama sem čisto navdušena nad terapijami pri celulitu in zastajanju vode, prav nisem mogla verjeti, kako se pozna. No, o tem kdaj drugič :) Ta teden sem tudi navdušeno spoznala prednosti porodniške, saj sem bila prvič v življenju med tednom dopoldan na glavni tržnici v Ljubljani. Nakupila sem špinačo in bučke za kosilo in bila navdušena, ko sva se sama sprehajala med branjevkami. Spoznala sem še eno mlado mamico, ki je prav tako uživala v čudovitem dopoldnevu. Tudi od nje sem dobila par nasvetov glede prehrane, ki je pri meni več ali manj vsak dan enaka. Ona je vse in pravi, da nič ne komplicira. Hmmm, mogoče bi poizkusila tudi jaz ampak si res ne želim, da ga bo črvičilo še zaradi mene.

In saj res, da ne pozabim... Glede na to, da mi res veliko pišete in pošiljate svoje izkušnje s poroda ali nosečnosti in da mi vaše izkušnje in nasveti res zelo pomagajo ter sem vam zanje zelo hvaležna, smo se skupaj z nekaterimi sponzorji odločili, da pripravimo in izpeljemo natečaj: 1. Moja porodna zgodba in 2. Utrinek iz nosečnosti. Zbiramo vaše zgodbe o porodu ali iz nosečnosti in zelo hvaležna sem vam za vse do sedaj že poslane zgodbe.

Tiste, ki svoje zgodbe še niste napisale, pa je zdaj pravi čas, da to storite. Jeseni bomo (najverjetneje v Mostecu), organizirali dogodek z razglasitvijo dveh zmagovalk (Porodna zgodba in Utrinek iz nosečnosti). Seveda bodo prisotne tudi nagrade naših sponzorjev (boni za oblačila, kašice in mleka, boni za različne terapije, pripomočki za hranjenje...).

Na dogodku bodo prisotni tudi predstavniki različnih podjetij, ki bodo odgovarjali na naša vprašanja, prav tako članice društva pri pomoči ob dojenju, terapevtka bownove terapije...

Tudi sama sem napisala svojo porodno zgodbo, ki pa ne bo tekmovala, lahko pa vam je v pomoč pri pisanju vaše. Ali pa moj utrinek iz nosečnosti, odločite se same.

Vesela bom tudi vaših slikic. Objavljene bodo vse zgodbe, nagrajene pa bodo prve tri iz vsake skupine. Lepo pa bo poskrbljeno prav za vse udeleženke natečaja. Skupaj bomo preživele čudovit dan, dan mamic in naših sončkov. Seveda bodo dobrodošli tudi očki :) Izmenjavale bomo izkušnje, mnenja in vse tiste drobne stvari, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju.

In kdo bo izbral najboljšo zgodbo? Me, drage mamice. Zgodbicam bomo podeljevale točke in tista, ki jih bo zbrala največ, bo zmagovalka :)

Meni so druženja z vami, z drugimi mamicami, res v veliko oporo in pomoč. Ko vem, da v določeni situaciji nisem edina, ko vem, da nisem sama in se vedno lahko obrnem na vas. Po mnenje, po nasvet, po podporo ali le poslušanje.

Skozi druženja z vami dobim ogromno neprecenljivih nasvetov, pa še tako luštno je, ko spoznavamo naše dojenčke in malčke, poslušamo različne izkušnje in vemo, da nismo same, ko imamo kakšne probleme. Oh ja, to res prav pride :) Saj veste, noben partner, pa če je še tako zlat in nam pri vsem pomaga (kar moj Jure zagotovo je), nas pri določenih situacijah ne more razumeti. In takrat je podpora drugih mamic neprecenljiva.

Zato, kar pišite in pošiljajte svoje zgodbe, (za zdaj kar na moj e-mail: aljadimic@gmail.com), mi pa jih bomo pridno objavljali.

Ne pozabite v e-mail v Zadevo izbrati in napisati: 1. Naj porodna zgodba 2. Utrinek iz nosečnosti

Prav tako ne pozabite napisati vašega imena in priimka, naslova, tel. številke in pripisati spola in datuma poroda vaših Sončkov :)

Koliko sem star: danes sem dopolnil 4 tedne

Kako težak sem: V treh tednih sem se zredil kar 1100g...

D3 kapljice: Biogaia mu odgovarja

Dojenje: Še vedno se dojiva na eno do 2 uri

Spanje: Ta teden mu je enkrat uspelo, da je spal od 23:00 do 03:00...

Previjanje: Previjava se res veliko, ritko mažem s kremico Hemptouch...

Kopanje: Danes ga bova prvič kopala sama...

Kaj ga pomiri: Tesno povijanje, spanje na meni ali Juretu...

Krči: Zdi se mi, da mu Coliprev kapljice res pomagajo...