Odkar imamo na spletni strani res super možnost pogovora z mano, ko mi kar tam napišete vprašanje in vam takoj odgovorim, prihaja res veliko vprašanj o holesterolu.
In priznam, holesterol ni neka moja srčna tema, zato o njem tudi ne govorim veliko.
Enkrat sem že spisala res odličen članek o holesterolu, zato bom danes dodala še malo več o tej pomembni in nujno potrebni snovi v našem telesu – predvsem o tem, zakaj ob holesterolu vedno pomislim tudi na jetra.
Potem sledijo misli in vprašanja.
Kaj zdaj ne smem več jesti? Ali moram takoj na zdravila? Je LDL res tako slab? Kaj pomenijo trigliceridi?
Evo, in potem moj odgovor: ko govorim o holesterolu, vedno omenjam tudi jetra.
Ker pri holesterolu nikoli ne gledam samo ene številke na laboratorijskem izvidu. Zanima me celotna slika. In predvsem me vedno zanima, zakaj se je nekaj v telesu spremenilo.
Holesterol ni nekaj, česar bi se morali bati
Najprej moramo vedeti in si zapomniti eno stvar.
Holesterol ni naš sovražnik.
Naše telo ga potrebuje in brez njega pravzaprav ne more normalno delovati. Je pomemben sestavni del celičnih membran, potrebujemo ga za nastajanje vitamina D, žolčnih kislin in steroidnih hormonov. Pomemben je tudi za možgane in živčni sistem.
Zato cilj nikoli ni, da bi imeli čim manj holesterola.
Pomembno je, kako naše telo z njim ravna in kakšen je naš celoten lipidni in presnovni profil.
Kaj sta pravzaprav LDL in HDL?
Verjetno ste že stokrat slišali:
LDL je »slabi« holesterol, HDL pa »dobri«.
Jaz pa tega ne razlagam tako črno-belo.
Holesterol po krvi ne potuje sam. Ker gre za maščobi podobno snov, potrebuje posebne prenašalce – lipoproteine.
Med njimi sta najbolj poznana LDL in HDL.
LDL prenaša holesterol do različnih tkiv v telesu. Če je LDL dlje časa previsok, lahko prispeva k razvoju aterosklerotičnih oblog v žilah in s tem povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
HDL pa sodeluje pri povratnem transportu holesterola – pomaga ga prenašati iz tkiv nazaj proti jetrom, kjer se lahko ponovno uporabi ali odstrani.
In tukaj že pridemo do jeter.
Nikoli ne glejte samo skupnega holesterola
Ko mi nekdo pošlje izvid, vedno pogledam in potrebujem več stvari.
Pogledam skupni holesterol, LDL, HDL in trigliceride.
Predvsem trigliceridi nam lahko povedo veliko o presnovnem zdravju.
Na njihove vrednosti pa vplivajo prehrana, presežek sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov, alkohol, telesna masa, inzulinska rezistenca, gibanje in genetika.
Zato dva človeka z enakim skupnim holesterolom nimata nujno enakega zdravstvenega tveganja.
Vedno je treba pogledati širšo sliko.
Kakšne vrednosti vidimo na izvidih?
Vrednosti na laboratorijskem izvidu so orientacija, ne diagnoza. Referenčna območja se lahko med laboratoriji razlikujejo, zlasti ciljna vrednost LDL pa je odvisna od celotnega srčno-žilnega tveganja posameznika. Pri osebah z visokim ali zelo visokim tveganjem so cilji bistveno nižji in jih določi zdravnik.
| Parameter | Splošna orientacija | Kaj je pomembno |
|---|---|---|
| Skupni holesterol | Vedno ga beremo skupaj z LDL, HDL in trigliceridi. | Sam zase ne pove dovolj o srčno-žilnem tveganju. |
| LDL | Ni ene ciljne vrednosti, ki bi veljala za vse. | Osebni cilj je odvisen od starosti, krvnega tlaka, kajenja, sladkorne bolezni, bolezni srca in žil ter drugih dejavnikov. |
| HDL | Nižje vrednosti so lahko del manj ugodne presnovne slike. | HDL ocenjujemo v širšem kontekstu; ni samostojen cilj zdravljenja. |
| Trigliceridi | Vrednost pod 1,7 mmol/L se običajno šteje za zaželeno. | Na rezultat lahko vplivajo prehrana, alkohol, čas od zadnjega obroka in presnovno zdravje. |
Še enkrat si zapomnite: laboratorijska številka sama po sebi ni diagnoza.
Starost, krvni tlak, kajenje, krvni sladkor, sladkorna bolezen, genetika, telesna masa in morebitne že prisotne srčno-žilne bolezni lahko popolnoma spremenijo pomen iste vrednosti LDL.
Zakaj imamo sploh povišan holesterol?
To je vprašanje, ki se mi zdi veliko bolj zanimivo kot samo: »Kako ga znižamo?«
Vzrok ni vedno prehrana.
Vplivajo lahko genetika, hormonske spremembe, starost, telesna masa, inzulinska rezistenca, premalo gibanja, kajenje, določena zdravstvena stanja in nekatera zdravila.
Zato nikoli ne dajem univerzalnih nasvetov v smislu: »Če imate visok holesterol, nehajte jesti to in to.«
Človeka je treba vedno pogledati kot celoto.
Kaj imajo s holesterolom jetra?
Ogromno.
Jetra so eden glavnih organov, ki uravnavajo presnovo holesterola.
In res mi je zanimivo, da danes raziskovalci holesterola ne povezujejo več samo s srčno-žilnim sistemom.
Vedno več pozornosti namenjajo povezavi med holesterolom, jetri in črevesjem.
Jetra in črevesje sodelujejo pri nastajanju in izločanju različnih lipoproteinov, med njimi hilomikronov, VLDL in HDL.
Jetra pa imajo še eno zelo posebno nalogo: holesterol pretvarjajo v žolčne kisline.
To je pomemben del uravnavanja holesterola v telesu.
Zato, če zelo poenostavim, morajo biti v ravnovesju:
- koliko holesterola telo proizvede,
- koliko ga absorbiramo iz prebavil,
- kako se prenaša po telesu,
- kako se presnavlja in kako se na koncu izloča.
Temu pravimo homeostaza holesterola.
In ko začne ta sistem izgubljati ravnovesje, posledice niso nujno omejene samo na srce in žile.
Motnje presnove holesterola se raziskujejo tudi v povezavi z boleznimi jeter in črevesja, med drugim z metabolno disfunkcijo povezano steatotično boleznijo jeter oziroma MASLD, hepatocelularnim karcinomom ter rakom debelega črevesa in danke.
Seveda to ne pomeni, da povišan holesterol povzroča raka. Pomeni pa, da je holesterol del veliko večjega presnovnega sistema.
In ravno zato nikoli ne gledam samo holesterola.
Zakaj vedno toliko govorim o zdravih jetrih?
Ker naša jetra vsak dan opravljajo neverjetno količino dela.
Sodelujejo pri presnovi holesterola in trigliceridov, tvorbi žolčnih kislin, presnovi maščobnih kislin in glukoze ter presnovi hormonov in številnih drugih snovi.
Skrb za jetra je skrb za organ, ki je eden od centrov naše presnove.
Zato je pri težavah s holesterolom smiselno poskrbeti tudi za zdravje jeter in za pomembne stvari, ki jih počnemo vsak dan:
- manj alkohola,
- manj ultra procesirane hrane in dodanega sladkorja,
- več rastlinske hrane in vlaknin,
- redno gibanje,
- zdrava telesna masa,
- manj stresa.
In šele nato jaz dodam moja dva »pomagača« v širši rutini skrbi za prehrano in dobro počutje.
Zakaj svetujem zeolit?
Najprej tole.
Zeolit ne pride kar v jetra in jih ne »opere« ali »očisti«. Prav tako ni zdravljenje za povišan holesterol in ne nadomešča zdravniško predpisane terapije.
Prečiščeni klinoptilolit ima posebno mikroporozno strukturo in veliko površino, zaradi katere lahko v prebavilih nase veže določene snovi. Če ga vključujem, ga razumem kot podporo na ravni prebavil, ne kot dokazano metodo za zniževanje holesterola.
Pri zeolitu sem res zelo zahtevna glede kakovosti in uporabljam samo prečiščen klinoptilolit, namenjen uživanju in ustrezno testiran na težke kovine ter druge nečistoče.
Zeolit lahko vpliva na absorpcijo zdravil ali drugih snovi. Če jemljete zdravila, ste noseči ali dojite oziroma imate zdravstvene težave, se pred uporabo posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom in upoštevajte navodila konkretnega izdelka.
In zakaj moj ljubi klorofil?
Klorofil je zeleni pigment rastlin in eden od razlogov, zakaj vedno znova poudarjam pomen zelene zelenjave.
V prehranskih dopolnilih pa uporabljamo tudi njegov vodotopni derivat, klorofilin.
Klorofil in klorofilin raziskujejo v povezavi z oksidativnim stresom in interakcijami z določenimi spojinami v prebavilih. To pa ne pomeni, da dokazano znižujeta holesterol ali zdravita bolezni jeter.
Jetra čistijo naše telo. Naša naloga je, da ustvarimo pogoje, v katerih lahko normalno opravljajo svoje delo.
Klorofil je zame del širše prehranske podpore.
Še bolj pomembno pa je, da vsak dan pojemo dovolj zelene rastlinske hrane, saj z njo poleg klorofila dobimo vlaknine, vitamine, minerale, polifenole in ogromno drugih rastlinskih snovi.
Kaj pa še svetujem pri povišanem holesterolu?
Najprej bi pogledala celoten laboratorijski izvid in ne samo skupnega holesterola.
Zanimali bi me LDL, HDL in trigliceridi, pa tudi krvni sladkor oziroma glukoza, po potrebi HbA1c in drugi presnovni kazalniki. Pogledala bi krvni tlak, telesno maso, način prehranjevanja, količino gibanja, alkohol, kajenje, zdravila in družinsko anamnezo.
Potem bi začela pri osnovah.
Če je v prehrani veliko sladkorja, sladkih pijač, bele moke in ultra procesirane hrane, bi najprej zmanjšala to.
Dodala bi več zelenjave in vlaknin, stročnice, oreščke in semena ter kakovostne vire maščob.
Posebej pri trigliceridih bi zelo dobro pogledala količino sladkorja, rafiniranih ogljikovih hidratov in alkohola.
Če je prisotna odvečna telesna masa, lahko že izguba približno 5–10 odstotkov telesne mase pomembno izboljša določene presnovne kazalnike.
In gibanje. Pa res ni treba, da vsi tečemo maraton.
Redna hoja je odlična. Dodala bi še vadbo za moč in nekaj aerobne aktivnosti.
Telo potrebuje gibanje vsak dan.
In še določena prehranska dopolnila?
Niacin oziroma vitamin B3 lahko v visokih odmerkih vpliva na LDL, HDL in trigliceride, vendar so odmerki, ki se uporabljajo za takšen učinek, bistveno druga zgodba od običajnega vitaminskega dopolnila. Visoki odmerki lahko povzročijo neželene učinke, zato jih ne uporabljajte brez zdravniškega nadzora.
Rdeči fermentirani riž vsebuje monakoline; monakolin K je kemično enak lovastatinu. Zato lahko vpliva na LDL, vendar lahko povzroča tudi podobne neželene učinke in interakcije kot zdravila iz skupine statinov.
Izdelkov z rdečim fermentiranim rižem ne uporabljajte skupaj z zdravili za zniževanje holesterola ali z drugim izdelkom, ki vsebuje rdeči fermentirani riž. Niso primerni za nosečnice, doječe matere, mlajše od 18 let in starejše od 70 let. Ob zdravstvenih težavah se pred uporabo posvetujte z zdravnikom.
Bergamot je zanimiv zaradi svojih polifenolov in ga raziskujejo zaradi potencialnega vpliva na lipidni profil. Dokazi še niso dovolj enotni, da bi z njim nadomestili dokazano zdravljenje ali zdravniški nasvet.
Za konec si zapomnite vsaj to
Ne bojte se holesterola. Poskusite razumeti, kaj vam telo z laboratorijskim izvidom sporoča.
Holesterol potrebujemo. Pomembno pa je, kako dobro ga naše telo proizvaja, prenaša, uporablja, presnavlja in odstranjuje.
In nikoli ne glejte le ene številke – rezultate vedno presojajte v okviru celotnega zdravstvenega stanja.
Vedno poskrbite za zdrava jetra.
Ker so jetra in črevesje v samem središču presnove holesterola.
Zato vam vsak dan, vedno znova govorim o zdravi prehrani, vlakninah, zeleni zelenjavi, gibanju, manj alkohola in zdravi telesni masi.
Kot dodatno podporo sama v širšo rutino vključujem tudi kakovosten prečiščen zeolit in klorofil – ne kot nadomestilo za prehrano, gibanje, zdravstveno obravnavo ali predpisano terapijo.
Predvsem zato, ker verjamem, da moramo telesu vsak dan dati čim boljše pogoje, da lahko samo opravlja tisto, kar zna najbolje.
Saj veste, včasih pa je ravno to največ, kar lahko naredimo zase.
Objem do naslednjič,
Alja
Deli
Nadaljujte z branjem
