Kako stres vpliva na imunski sistem: kortizol, hormoni in skrite posledice

Kako stres vpliva na imunski sistem: kortizol, hormoni in skrite posledice

Interaktivno kazalo

    Deli

    V sodobnem tempu življenja pogosto pozabimo nase. Pozabimo na mir, na stik s sabo in na trenutke, ko preprosto smo - brez hitenja, brez obveznosti in brez nenehnih misli. Takšni trenutki niso razvajanje. So nuja za naše telo in naš imunski sistem.

    Včasih se usedite na obalo, zazrite se v morje in za nekaj minut odmislite vse. Vaše telo vam bo hvaležno.

    Ali veste, kaj je psihoneuroimunologija?

    Psihoneuroimunologija je veda, ki proučuje povezavo med umom (psiho), živčnim sistemom (nevro) in imunskim sistemom (imuno). Raziskuje, kako stres, misli in čustva vplivajo na delovanje imunskega sistema.

    Gre za znanstveno razlago dejstva, da dolgotrajen stres dokazano oslabi našo odpornost ter vpliva na razvoj različnih bolezni.

    Kako deluje imunski sistem v normalnih okoliščinah?

    Ko telo zazna patogene (viruse, bakterije), sproži vnetni odziv. Simptomi, kot so boleče grlo, zamašen nos ali povišana temperatura, so znak, da se imunski sistem aktivno bori proti okužbi.

    Pomembno pa je razumeti, da na vnetne procese ne vplivajo le patogeni, temveč tudi hormoni.

    Vloga hormonov in kortizola pri stresu

    Hormoni so kemični prenašalci informacij v telesu. Uravnavajo metabolizem, energijo, razpoloženje, menstrualni cikel, prebavo in delovanje možganov.

    Eden ključnih hormonov v stresnih situacijah je kortizol, ki ga izločata nadledvični žlezi. Kortizol:

    • poviša krvni tlak,
    • pospeši srčni utrip,
    • sprosti zaloge sladkorja iz jeter in mišic,
    • deluje protivnetno in zavira imunski odziv.

    Akutni (kratkotrajni) stres povzroči zvišanje kortizola. Pri dolgotrajnem stresu pa raziskave kažejo, da se lahko raven kortizola sčasoma celo zniža - kar dodatno poruši ravnovesje v telesu.

    Akutni stres zviša kortizol, dolgotrajen stres pa lahko privede do njegovega padca in oslabljenega imunskega odziva.

    Zakaj pogosto zbolimo po koncu stresnega obdobja?

    Med stresom je imunski sistem zaradi povišanega kortizola zavrt. Patogeni imajo tako lažjo pot za razmnoževanje, vendar simptomov pogosto ne opazimo.

    Bolezen se pogosto pojavi šele, ko stres mine. Takrat se kortizol zniža, imunski sistem pa se ponovno aktivira - pogosto zelo intenzivno, z močnim vnetnim odzivom.

    Zato ljudje pogosto zbolijo:

    • po dolgotrajnem stresu v službi,
    • po zaključku težkega življenjskega obdobja,
    • po ločitvi ali izgubi bližnjega,
    • po dolgotrajni psihični obremenitvi.

    Kombinacija dolgotrajno povišanega kortizola, oslabljenega imunskega sistema in razmnoženih patogenov ustvari pogoje, da bolezen izbruhne takrat, ko se stres umakne.

    Kako zaščititi imunski sistem v času stresa?

    Namesto vprašanja, ali stres škoduje, si raje postavimo vprašanje:

    • Kako lahko učinkovito obvladujemo stres?
    • Kako lahko podpremo delovanje imunskega sistema?
    • Kako si lahko redno vzamemo čas zase?

    Redni odmori, stik z naravo, globoko dihanje, kakovosten spanec in uravnotežena prehrana niso luksuz - so osnova za dolgoročno zdravje.

    Ko ste vi resnično v ravnovesju, bo to občutilo tudi vaše telo - in vaš imunski sistem.

    Alja Dimic, Nutritional Therapy Practitioner™ (NTP)
    Članica strokovnih združenj s področja nutricionistike in prehrane.