tezave s spanjem

Nespečnost in stres: kako kortizol vpliva na spanec in imunski sistem

Interaktivno kazalo

    Share

    Več kot 40% odraslih ima težave s spanjem, kot so težave z zaspanostjo, nočno zbujanje in jutranja zaspanost.

    Te težave so pogosto povezane s previsokim ali prenizkim stresnim hormonom kortizolom, ki izčrpava potrebna hranila, vitamine, minerale, encime in hormone ter preprečuje njihovo nastajanje. Več kot imate kortizola, manj imate serotonina in posledično manj melatonina – hormona spanja.

    Povišan kortizol moti proizvodnjo melatonina in rastnega hormona ter procese obnavljanja, ki potekajo ponoči. Psihoneuroimunologija proučuje, kako stres vpliva na imunski sistem in posledično na kakovosten spanec.

    Psihoneuroimunologija je študija o vplivu stresa in misli na delovanje imunskega sistema.

    Patogeni in težave s spanjem

    Imunski sistem reagira na prisotne patogene (viruse, bakterije) z vnetnim odzivom. Pomanjkanje melatonina zaradi stresa lahko oslabi ta odziv, kar povzroča nočno zbujanje in slabši spanec. Hormoni so ključni regulatorji vnetnih odzivov telesa.

    Težave s spanjem in hormoni

    Hormoni ali kemični prenašalci iz žlez nadzorujejo presnovo, energijo, razpoloženje, menstruacijo, prebavo in možgane. Kortizol je glavni stresni hormon, ki zvišuje krvni tlak, srčni utrip in sprošča energijo v jetrih in mišicah. Hkrati deluje kot protivnetni signal in zavira imunski odziv.

    Sprva so mislili, da povišan kortizol povzroča stres, vendar raziskave kažejo, da dolgotrajen stres pogosto zniža raven kortizola, kar vpliva na hormonsko ravnovesje in spanec.

    Akutni stres povzroči nenadno zvišanje kortizola, medtem ko dolgotrajni stres ravni kortizola zniža in moti tvorbo melatonina.

    Ko stres preneha, imunski sistem reagira močneje, kar se lahko pokaže kot bolezni ali povečana vnetja. Narava, meditacija in sprostitvene tehnike pomagajo znižati kortizol že po 20 minutah, kar podpira zdrav spanec.

    Kaj lahko storite pri nespečnosti in utrujenih nadledvičnih žlezah

    1. Izogibajte se sladkorju, beli moki, kofeinu, alkoholu, prečiščenim ogljikovim hidratom in predelani hrani.
    2. Uživajte ekološko hrano, veliko zelenjave, omega-3 maščob (npr. Super Omega 3), nesladko sadje in nepredelana žita brez glutena.
    3. Jejte žita in sadje le dopoldan, sadje zmerno, izognite se citrusom na prazen želodec, raje sveže zelenjavne sokove.
    4. Ekološko meso in jajca, naravna morska sol.
    5. Spanje v popolni temi, zaspite pred 23. uro, nadledvične žleze se obnavljajo med 23:00–01:00.
    6. Izogibajte se prečiščenim ogljikovim hidratom in pretiranemu uživanju žitaric in sadja.
    7. Ne pretiravajte s koruzo, krompirjem in sojo.
    8. Jejte vsaj 3 ure pred spanjem, najkasneje do 19:00.
    9. Redno meditacija, sprehodi v naravi, sprostitvene tehnike za zmanjšanje stresa.
    10. Dodajte dodatke: Super Omega 3 po kosilu, Vitex dopoldan, Beauty Sleep z vitamini B, D3, magnezijem in l-triptofanom za podporo melatoninu, dopaminu, serotoninu in kortizolu.

    Rastni hormon spodbuja transport aminokislin, izgradnjo beljakovin, regeneracijo in obnovo celic, kar podpira kakovosten spanec in hormonsko ravnovesje.

    Beauty Sleep, Novelius Medical