Spirulina je eno tistih živil, pri katerih se preteklost in sodoben način življenja srečata na prav poseben način.
Danes jo dodajamo v smutije, sokove, kaše in druge obroke, njena zgodba pa se ni začela na policah trgovin z zdravo prehrano. Spirulino so ljudje uživali že stoletja pred nami, predvsem na območju današnje Mehike, kjer so jo Azteki nabirali iz jezer in iz nje pripravljali posušene ploščice.
Čeprav jo pogosto opisujemo kot modrozeleno algo, je spirulina natančneje vrsta cianobakterije. Gre za droben fotosintetski organizem, ki naravno uspeva predvsem v toplih in alkalnih vodah. Zaradi svoje značilne barve, hranilne sestave in praktične uporabe je postala priljubljen dodatek sodobni prehrani.
Toda kaj je pri njej v resnici tako zanimivega? In ali si res zasluži naziv »naravni multivitamin«, ki ga pogosto zasledimo na spletu?
Poglejmo nekoliko podrobneje.
Kaj je spirulina?
Spirulina je splošno uporabljeno ime za posušeno biomaso organizmov iz skupine cianobakterij, najpogosteje vrst, ki jih poznamo pod imeni Arthrospira oziroma Limnospira.
V vsakdanjem jeziku ji običajno rečemo modrozelena alga. To poimenovanje sicer znanstveno ni povsem natančno, vendar se je skozi leta tako močno uveljavilo, da ga danes uporabljajo potrošniki, proizvajalci in številni strokovni viri.
Njena temno zelena barva ni naključna. Spirulina vsebuje različne naravno prisotne pigmente, med njimi klorofil, karotenoide in fikocianin. Prav fikocianin ji daje značilen modrikast odtenek, ki se skriva pod intenzivno zeleno barvo prahu.
Najpogosteje jo najdemo v treh oblikah:
-
kot spirulino v prahu,
-
v stisnjenih tabletah,
-
v kapsulah ali mešanicah zelenih rastlin.
Med njimi je prah najbolj prilagodljiv, saj ga lahko odmerjamo glede na svoje potrebe in ga dodajamo različnim jedem ali napitkom.
Spirulina ni nov prehranski trend
Ob pogledu na sodobno embalažo spiruline bi hitro pomislili, da gre za še eno novejše superživilo. Njena zgodovina pa sega mnogo dlje v preteklost.
Najbolje dokumentirana je njena uporaba pri Aztekih, ki so živeli na območju današnje osrednje Mehike. Spirulini oziroma podobni modrozeleni biomasi so rekli tecuitlatl.
Nabirali so jo z gladine jezera Texcoco, jo precedili, posušili in oblikovali v tanke kolače oziroma ploščice. Tako pripravljeno živilo so lahko lažje shranjevali, prodajali na tržnicah in uporabljali kot sestavino različnih jedi.
Zgodovinski in raziskovalni viri navajajo, da je bila uporaba spiruline na tem območju prisotna najmanj od 13. oziroma 14. stoletja. Posušeni izdelek tecuitlatl je predstavljal praktičen način, kako hranila iz jezera spremeniti v živilo, ki ga je bilo mogoče prenašati in hraniti dlje časa.
To je tudi eden od razlogov, zakaj je zgodba spiruline tako zanimiva. Ljudje so njeno vrednost prepoznali veliko prej, preden so poznali sodobne prehranske analize, laboratorije in pojem prehranskega dopolnila.
Od jezera Texcoco do današnjih smutijev
Po prihodu Evropejcev in postopnem izsuševanju jezer okoli današnjega Ciudad de Méxica je tradicionalno nabiranje spiruline večinoma zamrlo.
Ponovno večje zanimanje zanjo se je pojavilo šele več stoletij pozneje. Raziskovalci so v 20. stoletju podobno tradicijo opazili tudi ob jezeru Čad v Afriki, kjer lokalne skupnosti še danes nabirajo modrozeleno biomaso in jo sušijo v ploščice, imenovane dihé.
Sčasoma so spirulino začeli gojiti tudi v nadzorovanih bazenih. Takšen način omogoča boljši nadzor vode, pogojev rasti, spravila in končne kakovosti izdelka.
Danes se uporablja kot samostojno prehransko dopolnilo, sestavina napitkov, zelenih mešanic, živil za športnike in celo kot naravno barvilo.
Njena uporaba se je torej spremenila, osnovna ideja pa ostaja podobna. Majhno količino posušene zelene biomase lahko preprosto vključimo v vsakodnevno prehrano.
Kaj vsebuje spirulina?
Spirulina je postala znana predvsem zaradi svoje hranilne gostote.
Različne analize navajajo, da lahko posušena spirulina vsebuje približno 55 do 70 odstotkov beljakovin. Vsebuje tudi aminokisline, različne minerale, maščobne kisline in naravno prisotne rastlinske pigmente.
Pomembno je razumeti, da se njena dejanska sestava lahko razlikuje. Nanjo vplivajo vrsta spiruline, pogoji gojenja, kakovost vode, čas spravila in način sušenja. Zato sestava ene spiruline ni nujno popolnoma enaka sestavi druge.
Med najbolj raziskovanimi sestavinami spiruline so:
Beljakovine in aminokisline
Spirulina ima glede na svojo suho maso visok delež beljakovin. Vsebuje vse esencialne aminokisline, vendar je pri običajnem dnevnem odmerku ne moremo primerjati z večjim beljakovinskim obrokom. Bolj smiselno jo je razumeti kot manjši dodatek raznoliki prehrani.
Klorofil
Klorofil je zeleni pigment, ki rastlinam in drugim fotosintetskim organizmom omogoča izkoriščanje svetlobe. Spirulini daje njen intenzivno zelen videz.
Fikocianin
Fikocianin je modro obarvan pigment in ena najbolj prepoznavnih sestavin spiruline. Zaradi svoje zanimive kemijske sestave je pogosto predmet raziskav, vendar rezultatov laboratorijskih raziskav ne smemo avtomatično enačiti z dokazanim učinkom pri ljudeh.
Karotenoidi
V spirulini so naravno prisotni tudi različni karotenoidi, med njimi beta karoten.
Minerali in druge snovi
Glede na način pridelave lahko vsebuje železo, magnezij, kalij in druga hranila. Količine se med izdelki razlikujejo, zato je vedno najbolje preveriti deklaracijo konkretnega izdelka.
Je spirulina res naravni multivitamin?
Spirulino pogosto oglašujejo kot »naravni multivitamin«. To je privlačen izraz, vendar ga ne smemo razumeti dobesedno.
Spirulina res vsebuje različna hranila, vendar ne zagotavlja nujno vseh vitaminov in mineralov v količinah, ki jih telo potrebuje. Prav tako ni nadomestilo za raznoliko prehrano.
Posebej pomembna je previdnost pri vitaminu B12. Spirulina lahko vsebuje spojine, ki so kemijsko podobne vitaminu B12, vendar je velik del teh spojin za človeka biološko neaktiven. Zato spirulina ni zanesljiv nadomestek za preverjen vir vitamina B12, kar je posebej pomembno pri veganski prehrani.
Bolj pošteno jo je opisati kot hranilno zanimiv zeleni dodatek, ki lahko popestri vsakodnevno prehrano.
In to je povsem dovolj. Živilo ne potrebuje čudežnih obljub, da je lahko uporabno.
Zakaj je spirulina danes ponovno tako priljubljena?
Sodobna prehrana je pogosto zelo praktična, vendar tudi precej enolična. Veliko ljudi čez dan poje premalo raznolike zelenjave, stročnic in drugih polnovrednih živil.
Spirulina tu ponuja nekaj preprostega. Majhno količino prahu lahko dodamo obroku, ki ga že pripravljamo, ne da bi morali zaradi tega popolnoma spreminjati svoj jedilnik.
Ljudje jo najpogosteje izberejo, ker:
- želijo v prehrano vključiti več rastlinskih sestavin,
- iščejo praktičen zeleni dodatek za smutije in zajtrke,
- jim bolj ustreza prah kot kapsule ali tablete,
- želijo obogatiti svojo vsakodnevno prehransko rutino,
- jih zanimajo tradicionalna in manj običajna živila.
Raziskovalci spirulino preučujejo tudi kot možen trajnostnejši vir hranil. Hitro raste, za pridelavo ne potrebuje rodovitne kmetijske zemlje, njeno gojenje pa je mogoče prilagoditi različnim nadzorovanim okoljem. Kljub temu je treba trajnost vedno ocenjevati glede na celoten način proizvodnje, porabo energije, sušenje in transport.
Kakšen okus ima spirulina?
Okus spiruline je precej značilen.
Je zemeljski, nekoliko travnat in lahko spominja na alge ali morje. Nekaterim je všeč že ob prvi uporabi, drugi potrebujejo nekaj časa, da se nanj navadijo.
Zato je običajno ne priporočamo kot prvega kandidata za velik kozarec navadne vode.
Veliko prijetnejša je v kombinaciji z živili, ki uravnotežijo njen okus. Dobro se ujame z:
- banano,
- mangom,
- ananasom,
- jabolčnim ali pomarančnim sokom,
- gozdnimi sadeži,
- limono,
- rastlinskim jogurtom,
- ovsenimi ali proseni kašami.
Pri spirulini res ni treba pretiravati. Že manjša količina bo napitek obarvala intenzivno zeleno.
Kako uporabljati spirulino v prahu?
Najboljši način uporabe je tisti, ki ga lahko brez težav vključite v svoj dan.
Spirulino lahko vmešate v smuti, sok, jogurt, kašo ali drug hladen obrok. Dodate jo lahko tudi domači granoli, presnim kroglicam ali solatnemu prelivu.
Pri Holistic spirulini v prahu je priporočena dnevna količina ena čajna žlička oziroma približno 3 do 5 gramov. Če spiruline še niste uporabljali, lahko začnete z manjšo količino in jo postopoma povečate do priporočenega odmerka.
Preprost zeleni smuti s spirulino
Za eno porcijo potrebujete:
- eno banano,
- pest zamrznjenega manga ali ananasa,
- približno 200 ml vode ali rastlinskega napitka,
- polovico do eno čajno žličko spiruline,
- nekaj kapljic limoninega soka.
Vse sestavine zmešajte do gladkega. Sadje ublaži značilen okus spiruline, limona pa napitku doda svežino.
Spirulina v jutranji kaši
Pripravljeni ovseni ali proseni kaši dodajte manjšo količino spiruline. Ker bo jed postala intenzivno zelena, jo lahko dopolnite z banano, borovnicami, kokosovim jogurtom ali oreščki.
Spirulina v jogurtu
Za najpreprostejšo uporabo jo vmešajte v navaden ali rastlinski jogurt. Dodajte sadje in nekaj semen. Tako dobite hiter obrok brez posebne priprave.
Kdaj je najbolje jemati spirulino?
Za spirulino ni enega obveznega časa v dnevu.
Lahko jo zaužijete zjutraj v smutiju, ob zajtrku, po vadbi ali kot del drugega obroka. Veliko pomembneje kot popolna ura je, da izberete način uporabe, ki vam ustreza in ga lahko ohranite.
Če imate občutljivo prebavo ali spirulino uporabljate prvič, začnite z manjšo količino in jo zaužijte ob obroku.
Zakaj je kakovost spiruline pomembna?
Pri spirulini kakovost ni nepomembna podrobnost.
Ker raste v vodi, je pomembno, v kakšnih pogojih je bila pridelana in kako skrbno je bila obdelana. Izdelki iz modrozelenih alg so lahko ob neustrezni pridelavi izpostavljeni onesnaževalom, med drugim tudi mikrocistinom.
Zato je smiselno izbrati izdelek:
- z jasno navedeno sestavo,
- od sledljivega ponudnika,
- brez nepotrebnih dodatkov,
- z ustreznim nadzorom kakovosti,
- v embalaži, ki ga ščiti pred vlago in svetlobo.
Tudi najlepša zelena barva sama po sebi še ni dokaz kakovosti. Pomembni so izvor, način pridelave, nadzor in pravilno shranjevanje.
Komu priporočamo dodatno previdnost?
Spirulina je za večino zdravih odraslih ob uporabi po navodilih praviloma preprost prehranski dodatek. Kljub temu prehranska dopolnila niso primerna za vsakogar in niso nadomestilo za zdravstveno obravnavo.
Pred uporabo se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom:
- med nosečnostjo in dojenjem,
- če redno jemljete zdravila,
- če imate kronično bolezen,
- če imate avtoimunsko ali drugo zdravstveno stanje,
- če ste v preteklosti doživeli reakcijo na alge ali prehranska dopolnila,
- če spirulino nameravate ponuditi otroku.
Vedno upoštevajte priporočeno dnevno količino in navodila na embalaži.
Pogosta vprašanja o spirulini
Kaj je spirulina?
Spirulina je posušena biomasa modrozelenih cianobakterij, ki se uporablja kot živilo ali prehransko dopolnilo. Najpogosteje je na voljo v prahu, tabletah ali kapsulah.
Za kaj se uporablja spirulina?
Najpogosteje se uporablja kot zeleni rastlinski dodatek smutijem, sokovom, kašam in jogurtom. Ljudje jo vključujejo v prehrano zaradi njene sestave, pigmentov, beljakovin in preproste uporabe.
Koliko spiruline lahko zaužijemo na dan?
Upoštevajte navodila konkretnega izdelka. Pri Holistic spirulini je priporočena količina 3 do 5 gramov oziroma približno ena čajna žlička dnevno.
Ali lahko spirulino jemljemo vsak dan?
Izdelek je mogoče uporabljati redno kot del raznolike prehrane, če upoštevate priporočeno količino in nimate zdravstvenih razlogov, zaradi katerih bi bila potrebna dodatna previdnost.
Ali je spirulina primerna za vegane?
Čista spirulina je rastlinskega oziroma mikrobnega izvora in je običajno primerna za veganski način prehranjevanja. Pri posameznem izdelku vedno preverite celoten seznam sestavin in morebitne dodatke.
Ali spirulina vsebuje vitamin B12?
Vsebuje lahko spojine, podobne vitaminu B12, vendar so številne med njimi za človeka biološko neaktivne. Spiruline zato ne uporabljajte kot edini ali zanesljivi vir vitamina B12.
Je boljša spirulina v prahu ali v tabletah?
Hranilna osnova je lahko podobna, razlika je predvsem v uporabi. Prah omogoča prilagodljivo odmerjanje in dodajanje jedem, tablete pa so praktične za ljudi, ki jim okus spiruline ni všeč.
Ali lahko spirulino zmešamo samo z vodo?
Lahko, vendar ima precej intenziven okus. Večini ljudi bolj ustreza v sadnem soku, smutiju, jogurtu ali kaši.
Ali je spirulina zdravilo?
Ne. Spirulina je živilo oziroma prehransko dopolnilo in ni namenjena diagnosticiranju, zdravljenju ali preprečevanju bolezni.
Majhna zelena navada z dolgo zgodovino
Spirulina ni čudežno živilo in ne more nadomestiti raznolike prehrane, spanja, gibanja ter drugih osnov zdravega življenjskega sloga.
Je pa zanimiv primer živila, ki je uspešno prestalo preizkus časa.
Pred več stoletji so jo ljudje nabirali z jezerske gladine in sušili v tanke ploščice. Danes jo v nekaj sekundah vmešamo v jutranji smuti ali kašo. Oblika se je spremenila, osnovna ideja pa ostaja enaka, uporabiti preprost vir iz narave in ga smiselno vključiti v vsakodnevno prehrano.
Za začetek ne potrebujete zapletene rutine. Dovolj je manjša količina kakovostne spiruline v prahu, dodana obroku, ki ga že poznate in radi pripravljate.
Kot pri večini dobrih navad je tudi tukaj pomembnejša preprostost kot popolnost.
Članek je informativne narave in ne nadomešča individualnega zdravstvenega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja.
