Nadledvični žlezi sedita na vrhu ledvic in izločata hormone, kot so kortizol, adrenalin in noradrenalin, ki uravnavajo odziv na stres.
Prav tako ti hormoni igrajo številne druge pomembne vloge, neposredno povezane z
delovanjem ščitnice.
Pravilno delovanje ščitnice je odvisno od zdravih nadledvičnih žlez.
Večina ljudi se ne zaveda različnih oblik stresa, ki vplivajo na delovanje nadledvičnih žlez: nabito polni urniki, prometni zastoji, usklajevanje družinskega in poslovnega življenja, skrb za otroke in starše, težave v zakonu, finančne težave, izguba ali menjava službe ter številni drugi čustveni in psihološki izzivi sodobnega življenja.
Prav tako za naše telo predstavljajo stresno situacijo nekateri dejavniki, za katere mislimo, da v nas ne vplivajo na stresne hormone.
Ti vključujejo nihanje sladkorja v krvi, črevesne disfunkcije, intolerance in alergije na hrano, kronične okužbe, okoljske toksine, avtoimuna obolenja in vnetja.
Vsi ti dejavniki sprožijo alarm v nadledvičnih žlezah,da začnejo sproščati več stresnih hormonov.
Stres je na splošno opredeljen kot karkoli, kar moti homeostazo, naravno ravnovesje v telesu. Homeostaza je fiziološki proces, ki omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo)
Stres nadledvičnih žlez je verjetno najbolj pogosta težava, s katero se srečujemo ljudje v sodobnem člasu. Simptomi stresa nadledvičnih žlez so zelo raznolike in nespecifične. Nekateri najbolj pogosti simptomi so:
• Utrujenost
• Glavoboli
• Oslabljen imunski sistem
• Težave s spanjem
• Nihanje razpoloženja
• Želja po sladkorju ali kofeinu
• Razdražljivost in omotičnost ( še posebno med obroki)
• Neustavljiva želja po ogljikovih hidratih
• Pridobivanje kilogramov
• Težave z želodcem (napihnjenost, razdražljivost, pekoč občutek)
Šibke nadledvične žleze lahko povzročijo težave z delovanjem ščitnice, brez primarnega vzroka v nepravilnem delovanju ščitnice.
V takih primerih je zdravljenje ščitnice popolnoma neuspešno in tudi nepotrebno. Ključnega pomena je obravnavanje delovanja nadledvičnih žlez, merjenje stresnih hormonov in pregled njihovega nesorazmerja.
Najpomembnejši posredni učinek nadledvične žleze na delovanje ščitnice je prek svojega vpliva na krvni sladkor.
Visok ali nizek kortizol lahko povzroči hipoglikemijo, hiperglikemijo ali oboje.
Neravnovesje sladkorja v krvi pa povzroči različne simptome težav, ki jih povezujemo z nepravilnim delovanjem ščitnice
Stres nadledvičnih žlez ima neposredne učinke na delovanje ščitnice.
- Stres nadledvičnih žlez moti os HPA
Zapletena mreža interakcij med hipotalamusom, hipofizo in nadledvičnimi žlezami (HPA os), ureja telesne funkcije, kot so temperatura, prebava, imunski sistem, razpoloženje, spolnost in raba energije. Prav tako nadzoruje odziv telesa na stres in travme.
Neštete študije kažejo, da kronični stres nadledvičnih žlez upočasni in zavira delovanje hipotalamusa in hipofize.
Neposredno zavira delovanje osi HPA in posledično zavira delovanje ščitnice.
Študije so pokazale, da vnetni citokini IL-1 beta, IL-6 in TNF-alfa, ki se sprostijo med stresnim odzivom, spodbudijo neuravnane ščitnične hormone.
- Stres nadledvičnih žlez zmanjšuje pretvorbo iz T4 v T3
93% ščitničnega hormona T4 je neaktivna in se mora pretvoriti v T3, preden se lahko uporabi za celice. Vnetni citokini, ki se sproščajo med stresom, ne samo da motijo delovanje osi HPA, prav tako vplivajo in zmanjšujejo pretvorbo iz T4 v T3. Pretvorba poteka v jetrih in v črevesju.
- Stres nadledvičnih žlez spodbuja k avtoimunim obolenjem
Prebavni trak, pljuča in krvno-možganska pregrada (vmesnik, ki loči možgane od obtočil in ščiti centralni živčni sistem), so primarne ovire imunskega sistema.
Stres nadledvičnih žlez oslabi te glavne ovire imunskega sistema in spodbuja njegovo slabo delovanje.
Ko so te zaščitne ovire imunskega sistema oslabljene, se velike molekule proteinov in drugih hranil lahko prenesejo v krvni obtok ali v možgane, kamor ne pripadajo. Če se to zgodi večkrat, postane imunski sistem močno oslabljen, posledično pa smo bolj nagnjeni k avtoimunim boleznim, kot je npr. Hashimotov sindrom.
- Stres nadledvičnih žlez povzroča odpornost na ščitnične hormone
Da ima ščitnični hormon, ki kroži po krvi, sploh fiziološki učinek, mora najprej aktivirati receptorje celic določenih tkiv. Vnetni citokini, ki se sproščajo med stresom, zavirajo občutljivost teh receptorjev.
Tako je npr.pri inzulinski rezistenci, kjer celice postopno izgubijo svojo občutljivost na inzulin. To je tako, kot če ščitnični hormon potrka na vrata v celice, celice pa ne odgovorijo.
V tem primeru so laboratorijske vrednosti TSH, T4 in T3 normalne, človek pa ima kljub temu znake nepravilnega delovanja ščitnice.
- Stres nadledvičnih žlez povzroča hormonska neravnovesja
Dalj časa povišan stresni hormon kortizol, zmanjša možnost razgradnje presežka estrogena v telesu. Presežek estrogena poveča vsebnost TBG – beljakovina, na katero se vežejo ščitnični hormoni, ki se prenašajo po krvi.
Ko je ščitnični hormon vezan na TBG je neaktiven.
Zato je pri testiranju vedno potrebno stestirati proste hormone, tiste, ki niso vezani na beljakovine. Prosti hormoni, torej nevezani, lahko aktivirajo celične receptorje. Kadar so ravni TBG visoke, je odstotek prostih ščitničnih hormonov zelo nizek.
Uravnoteženje nadledvične žleze
Anemija, nihanje sladkorja v krvi, vnetja prebavil, intolerance in alergije na hrano, pomanjkanje esencialnih maščob in številni drugi dejavniki, skoraj vedno povzročijo stres nadledvičnih žlez. Prav tako nanj zelo vplivajo okoljski toksini in seveda kronični čustveni ter psihološki stres.
Kako si lahko pomagamo?
• Preprečite ali vsaj močno zmanjšajte stimulanse, ki slabijo delovanje nadledvičnih žlez
• Stabilizirajte krvni sladkor
•
Kalijev askorbat poskrbi za optimalno preskrbo celic s kalijem, kisikom in hranili ter pomaga pri pravilnem delovanju ščitnice
• Redno se sproščajte
• Zabava, smeh in veselje naj bodo del vašega življenja
• Izogibajte se prehranskim vzrokom, ki povzročajo notranja vnetja
• Zagotovite si ustrezen in prilagojen vnos DHA in EPA maščobnih kislin
Preverite vrednosti inzulina, ščitničnih in stresnih hormonov
Za več informacij nas pokličite med 10:00 in 15:00 na 030 692 730 ali nam pišite.
