Zakaj po obdobju stresa zbolimo?

 Stres, kortizol in imunski sistem. Zakaj pravzaprav zbolimo?

Se je tudi vam že zgodilo, da ste po določenem obdobju hudega stresa preposto obležali? Ali poznate psihoneuroimunologijo? Ukvarja se samo z dogajanjem v telesu v stresnih situacijah in kako le te vplivajo na imunski sistem. Beseda prihaja iz latinskih besed psych- (kar pomeni um), neur- (kar pomeni živci ali živčni sistem) in immuno- (kar pomeni imunski sistem). Psihoneuroimunologija je študija o tem, kako lahko um in stres vplivata na delovanje imunskega sistema. Mnogo ljudi se dejansko ne zaveda, kako močno stres vpliva na imunski sistem. Da to razumemo, moramo najprej razumeti, kako se v normalnih okoliščinah imunski sistem odzove na napad patogenov. Patogeni? Ne morete mimo! Patogeni, ki so opredeljeni kot povzročitelji bolezni (kot so virusi in bakterije), so nadležni organizmi, ki povzročajo odziv našega imunskega sistema. V odgovor na prisotne patogene v telesu, imunski sistem sproži vnetni odziv. Pri mnogih ljudeh to povzroči simptome, kot so zamašen nos, bolečine v grlu in celo vročina. Večina ljudi ne razume, da je to nastalo vnetje samo posledica telesnega imunskega sistema, ki se poskuša "znebiti" patogenov. Ni patogenov, ki kar sami od sebe povzročajo bolečine v žrelu in izcedek iz nosu. Še pomembneje, patogeni sami od sebe niso edini vzrok vnetnega odziva. Tudi hormoni so regulatorji vnetnih odzivov telesa.

Hormoni, bolj znani kot "kemični prenašalci", se izločajo iz specializiranih organov (žlez) v določenih pogojih. V telesu imajo veliko vlog.

Eden izmed glavnih hormonov, ki se sprošča v stresnih razmerah je kortizol. Sprosti se preko nadledvičnih žlez in povzroča zvišan krvni tlak, srčni utrip in sprosti glikogenske rezerve sladkorja v jetrih. Druga zanimiva lastnost kortizola je, da deluje kot protivnetni signal, kar pomeni, da deluje kot "izklop" za imunski sistem in pomaga preprečevati vnetni odziv. Kortizol, stresni hormon Sprva je bilo ugotovljeno, da so povišane vrednosti kortizola povezane s povišanimi nivoji stresa in menili so, da se kortizol sprosti kot vzrok stresa. Novejše raziskave pa so pokazale nižje vrednosti kortizola pri ljudeh, ki živijo v zelo stresnih okoliščinah. Krajši oz. hiter stres je pri ljudeh res zvišal nivo kortizola, pri daljši izpostavljenosti pa so  znanstveniki ugotovili, da imamo nižje ravni kortizola. Več dokazov je potrdilo, da akutni stres povzroči nenadno zvišanje kortizola, če se stres nadaljuje, pa kortizol upade. Kako kortizol vpliva na naš imunski sistem? Torej, če je nekdo podvržen določeni stresni situaciji, je imunski sistem začasno šokiran in blokiran, zaradi česar imajo patogeni prosto pot. Kaj pa se dogaja v naših primerih? Medtem, ko smo izpostavljeni hudi stresni obremenitvi ne zbolimo. Zbolimo pa takoj, ko stresna situacija mine. Ali nekaj časa po njej. Recimo pol leta po smrti bližnjega, ki je dolgo umiral. Ali eno leto po dejanski ločitvi od partnerja. Ali po stresnem obdobju iskanja službe. Nemalo pa imamo tudi ljudi, ki so zboleli (rak) po dolgih letih stresa v službi. In ko so se le tega končno znebili in pustili službo, so zboleli. V stresni situaciji naši nadledvični žlezi ves čas izločata kortizol, ki potlači odziv imunskega sistema, tako, da dejansko ne vidimo nobenih znakov delovanja imunskega sistema. Ker se pravzaprav sploh ne bori. Stres, kortizol, ga je popolnoma zablokiral. Tekom stresa imunske celice ves čas dobivajo protivnetne signale. In kaj se zgodi, ko se stres nenadoma odmakne? Že prenehanje izločanja kortizola je dovolj, da začutimo delovanje imunskega sistema in močnen vnetni odziv. Večji kot je stres, več časa, kot se izločajo velike količine kortizola, hujši je vnetni odziv imunskega sistema, ko se le ta konča. Ker v stresu kortizol blokira delovanje imunskega sistema, imajo patogeni prosto pot napada na naše telo, naša tkiva, naše celice. Patogeni se hitro razmnožujejo in mirno delijo. Kombinacija visokega kortizola, ki zavira imunski sistem in vnetje, ter patogenov, ki se neopazno širijo po telesu, je bolezen, ki nastopi takrat, ko se stres umakne. Vpliv stresa na naše zdravje je obširno raziskan in ti podatki nam dajejo več konkretnih dokazov, kako negativne posledice ima stres na naše zdravje. Tukaj si ne postavljamo vprašanja, ali na nas stres vpliva negativno ali kako drugače, temveč kako ga lahko učinkovito odstranimo, kako se lahko spopademo z njim in da se zavemo, kako zelo pomembna je skrb za imunski sistem, medtem, ko smo izpostavljeni stresni situaciji. Čeprav se nam ne zdi, da stres tako zelo vpliva na nas, je imunski sistem tisti, ki nam govori, da mu moramo pomagati. Preventivno, preden resno obležimo. Reference Anisman, H., Griffiths, J., Matheson, K., Ravindran, A., & Merali, Z. posttravmatska stresna simptomi in nivoji sline kortizola. American Journal of Psychiatry. 2001. 158, 1509-1511. Bauer, ME. Stres, glukokortikoidi in staranje imunskega sistema. Stress. Mar 2005, 8 (1): 69-83. Kaufmann I, et al. Odmerki izjemnih situacij hidrokortizona v septični šok. Blagodejnih učinkov na opsonization odvisna od nevtrofilcev funkcij Intensive Care Med. 2007 29. september Leonord, B. Stres, depresija in aktivacija imunskega sistema. Svetovna J Biol Psychiatry. Jan 2000, 1 (1): 17-25. Miller, GE, Chen, E., in Zhou, ES (2007). Če gre gor, mora priti dol? Kronični stres in hipotalamus-hipofiza-adrenokortikalni os pri človeku. Psychological Bulletin, 133, 25-45 Prignet sod. 2004 Klinični pregled:. Corticotherapy v sepso Critical Care, 2, 122-129.