Taksifolin - Najmočnejši naravni antioksidant
Published: January 21, 2020
Taksifolin je eden najučinkovitejših revitalizatorjev telesa, saj združuje izjemno koncentracijo polifenolov in je povsem naravni antioksidant, naravno ekstrahiran iz sibirskega macesna.
Spekter delovanja taksifolina (dihidrokvercetin) je izjemno širok, danes pa je njegova glavna lastnost visoka antioksidativna aktivnost, torej boj proti prostim radikalom.
Iz novejše literature je znano, da so prosti radikali, proti katerim je usmerjeno delovanje Taksifolina, odgovorni za več kot šestdeset bolezni, vključno z:
- rakom,
- aterosklerozo,
- srčnim infarktom,
- možgansko kapjo,
- ishemijo,
- boleznimi živčnega in imunskega sistema,
- kožnimi boleznimi.
Dihidrokvercetin
- uravnava presnovne procese na ravni celičnih membran, ima močan protivnetni in antialergijski učinek.
- izboljša stanje kosti, hrustanca in vezivnega tkiva, krepi krvne žile in kapilare, pomaga zniževati holesterol in trigliceride v krvi ter preprečuje nastanek krvnih strdkov.
- ščiti želodec in jetra pred škodljivimi učinki, aktivira procese obnove sluznice želodca in dvanajstnika.
- je močan profilaktični dejavnik glavnih bolezni staranja: raka, bolezni srca in ožilja, možganskih bolezni.
- poveča odpornosti telesnih tkiv na škodljiv učinek presežka sladkorja v krvi ter zmanjšuje verjetnost diabetesa, olajša potek razvitih oblik.
- pozitivno vpliva na živčni sistem in aktivira živčne procese.
Tako prisotnost celo majhne količine antioksidanta Taksifolina – v vsakodnevni prehrani zagotavlja preprečevanje več različnih bolezni kot npr:
- kardiovaskularne,
- tumorske,
- presnovne,
- mišično-skeletne,
- ter ima pomlajevalni in terapevtski učinek.
Znanstvene raziskave so pokazale, da je vzrok staranja telesa v aktivnem procesu peroksidacije, ki ga antioksidacijski sistem ne uravnoteži. Sami prosti radikali so zelo reaktivni in nestabilni ter zato nenadzorovano in hitro reagirajo z drugimi molekulami. V našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica mnogih dejavnikov, med drugim zaradi okoljskih in fizioloških vplivov, kot so:
- Onesnažen zrak,
- Ionizirajoče sevanje,
- UV svetloba,
- Vnos škodljivih snovi (konzervansov, pesticidov, fungicidov, herbicidov, kemikalij, katrana, tobaka, alkohola…) v telo,
- Stres,
- Staranje.
Prosti radikali pa so tudi stranski produkt celičnega dihanja, kar pomeni, da so prosti radikali hkrati tudi del normalnih fizioloških procesov.
Prosti radikali so molekule, ki imajo v svoji zgradbi manko elektrona. Takšne molekule skušajo zapolniti to prosto mesto in s tem ponovno vzpostaviti ravnovesje v svoji zgradbi, zaradi česar zelo intenzivno in hitro reagirajo z drugimi bolj ali manj reaktivnimi atomi, ioni ali molekulami.
Prosti radikali so vzrok za bolezni, kot so ateroskleroza, koronarna srčna bolezen in zapleti (miokardni infarkt), hipertenzija, diabetes, možganska kap, rak, kožne bolezni in vezivno živčno tkivo ter nekatere druge bolezni.