Sladkorna bolezen - prvi znaki težav s sladkorjem in kako si lahko pomagate
Published: December 5, 2017
Znaki visokega krvnega sladkorja so:Sladkorna bolezen ali diabetes je skupina presnovnih bolezni, pri katerih v daljšem časovnem obdobju prihaja do visoke ravni sladkorja v krvi.
- povečana žeja
- pogostejše uriniranje
- večja lakota
Kaj je sladkorna bolezen?
. Sladkorna bolezen je metabolična motnja, ki se izraža s povečano količino glukoze v krvi (hiperglikemija). Glukoza (krvni sladkor) je lahko povečana zaradi okvare pri izločanju inzulina iz trebušne slinavke oziroma ker telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito uporabiti. Nepravilne količine glukoze v krvi lahko vodijo v številne dolgoročne in kratkoročne zdravstvene zaplete in se lahko končajo tudi z odpovedjo organov. .Kakšna je povezava med glukozo, inzulinom in sladkorno boleznijo?
. Glukoza, ki jo dobimo iz hrane telesu služi kot glavni vir energije. Za pretvorbo glukoze v energijo je potreben hormon inzulin. Vloga inzulina je, da spodbudi telesne celice, da uporabijo glukozo za energijo, odvečno pa shranijo v maščobne celice ali jo pretvorijo v glycogen, ki se shranjuje v mišicah in jetrih. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo je inzulin odsoten oziroma ga celice ne morejo učnkovito uporabljati. Ko jedo hrano, ki vsebuje ogljikove hidrate, glukoza, ki jo dobimo iz hrane ne more biti pretvorjena v energijo. Namesto tega ostane v krvi in kroži z njo po telesu. S tem lahko povzroči mnoge okvare in nepravilnosti v delovanju organov. .Kakšni so zapleti, ki jih lahko povzroči povišan krvni sladkor?
. Kronično povišan krvni sladkor lahko vodi v resne zdravstvene zaplete kot so amputacije nog, odpoved ledvic, srčno-žilni zapleti (infarkt, arterioskleroza,…) možganska kap, izguba vida, pogosta vnetja, slabše celjenje ran, erektilna disfunkcija. Prav zaradi tega pri zdravljenju sladkorne bolezni ne gre le za zdravljenje bolezni same temveč predvsem njenih zapletov. .Katera je zdrava hrana, ki je primerna za sladkorno bolezen?
. Zdrava prehrana, ki je primerna za sladkorno bolezen je hrana z veliko raznobarvne, lokalno pridelane, sezonske zelenjave, rastlinskih beljakovin ter vlaknin. Posebej pomembno pri sladkorni bolezni pa je nadzorovanje vnosa ogljikovih hidratov. Za sladkorne bolnike je bistvenega pomena, da razumejo katera hrana vsebuje ogljikove hidrate, koliko si jih lahko v dnevu privoščijo in katere ogljikove hidrate naj izberejo. Zaužiti ogljikovi hidrati namreč neposredno vplivajo na porast krvnega sladkorja. Izbira pravih ogljikovih hidratov glede na glikemični indeks (GI) ter glikemično breme (GL glycemic load) sladkornemu bolniku pomaga uravnavati krvni sladkor ter preprečuje pogosta nihanja le-tega. .Kako štejemo ogljikove hidrate in zakaj je štetje ogljikovih hidratov pri sladkorni bolezni pomembno?
. Ogljikovi hidrati se v telesu spremenijo v glukozo pribljizno 2 uri po zaužitju (odvisno od glicemicnega indeksa). Za sladkorne bolnike je pomembno, da ogljikove hidrate razporedijo enakomerno tekom dneva in s tem preprečijo vecja nihanja krvnega sladkorja in energije. Predvsem je pomembno, da sladkorni bolniki ne preskakujejo obrokov, saj to lahko povzroči hiter padec krvnega sladkorja in vodi v hipoglicemijo. Ogljikove hidrate lahko štejemo v enotah, porcijah ali v gramih. 1 porcija OH je 10 g OH. 1 enota OH je 15 g OH. Grami se tu ne štejejo kot grami hrane ampak kot grami OH – npr. manjši kos kruha je lahko težek 40 g vendar vsebuje samo 15g OH – se pravi 1 enoto OH. Koliko ogljikovih hidratov sladkorni bolnik potrebuje je odvisno od njegove starosti, spola, teže in stopnje fizične aktivnosti. Za vec informacij o štetju ogljikovih hidratov in vaših osebnih potrebah se je zato pametno pogovoriti s strokovnjakom (dietetik, klinični nutricionist). .Kaj je GI (glikemični indeks) in kaj je GL (glikemično breme – glycaemic load)
. Glikemični indeks je merilo, s katerim neposredno merimo učinek ogljikovih hidratov na krvni sladkor. Ogljikovi hidrati, ki jih telo hitro razgradi v glukozo gredo po hitrem postopku v krvni obtok ter tam povzročijo hiter porast krvnega sladkorja. Ti ogljikovi hidrati imajo VISOK glikemični indeks. Po drugi strani pa imajo ogljikovi hidrati, ki se razgradijo v telesu počasi in tako povzročajo počasno sprostitev glukoze v kri NIZEK glikemični indeks. Ogljikovi hidrati z nizkim glikemičnim indeksom so tisti, ki so primerni za sladkorne bolnike, saj vzdržujejo konstantne mere krvnega sladkorja in preprečujejo velika nihanja energije. Poleg glicemičnega indeksa pa morajo biti sladkorni bolniki pozorni tudi na t.i. glicemično breme živil (GL). GL poleg glicemičnega indeksa upošteva tudi količino ogljikovih hidratov v živilu in je zato se najprimernejše orodje pri izbiri tistih ogljikovih hidratov, ki so primerni za sladkorne bolnike. .Ali je hujšanje dober korak pri spopadanju s sladkorno boleznijo?
. Da, že majhne spremembe v telesni teži veliko naredijo za naše zdravje saj zmanjšajo tveganje za razvoj srčnih obolenj, znižajo krvni pritisk, pozitivno vplivajo na krvni sladkor in izboljšajo raven krvnih maščob. Vendar pa je pri sladkorni bolezni in hujšanju treba biti pazljiv. Nikakor niso primerne kakršnekoli hitre diete, ki vsebujejo preskakovanje obrokov ali prevelik kalorični primankljaj, saj lahko pride do hipoglikemije, ki je za sladkornega bolnika lahko usodna. Sladkorni bolnik naj hujša ne skozi diete ampak skozi spremembe prehranjevalnih navad, z vključitvijo hranilno uravnotežene hrane, ki je enakomerno razporejena čez dan. Za zdrav način hujšanja pri sladkorni bolezni se je pametno pogovoriti s strokovnjakom (dietetikom ali kliničnim nutricionistom). .Kaj je sladkorna bolezen tipa 2?
. Sladkorna bolezen ni le eno bolezensko stanje. Poznamo tri vrste sladkorne bolezni:- diabetes tipa 1,
- diabetes tipa 2 in
- gestacijski diabetes
Ali je povišan holesterol povezan s sladkorno boleznijo?
. Da, sladkorna bolezen poleg drugih zapletov povzroča tudi stanje, ki ga imenujemo diabetična dislipidemija. Pri tem gre za zniževanje HDL holesterola (ki ga imenujemo tudi “dobri holesterol”, saj prenaša odvečen holesterol v jetra, ki ga nato presnovijo) ter hkratno zviševanje trigliceridov ter LDL holesterola (ki ga imenujemo tudi “slabi holesterol”, saj prenaša holesterol od jeter v telesne celice, kjer se nalaga v stenah žil in povzroča arterosklerozo). Diabetična dislipidemija je posebej nevarno stanje, saj paciente izpostavlja povečanemu tveganju za razvoj srčnih bolezni ter arteroskleroze. Raziskave kazejo močno povezavo med inzulinsko rezistenco, ki je predhodnik sladkorne bolezni, diabeticno dislipidemijo, arterosklerozo ter žilnimi boleznimi. Te bolezni se lahko pojavijo celo preden je pri bolniku ugotovljena sladkorna bolezen. .Ali lahko probiotiki pomagajo pri sladkorni bolezni?
. Študije na temo vpliva probiotikov na potek sladkorne bolezni kažejo, da imajo probiotiki lahko koristen učinek na stevilne faktorje, udelezene pri sladkorni bolezni. Med drugim lahko pomagajo zniževat krvni sladkor, zmanjšujejo inzulinsko rezistenco in hitrost razvoja sladkorne bolezni in zaviralno vplivajo na razvoj diabetične dislipidemije. Med probiotiki so se kot najbolj koristni na tem področju izkazali probiotiki tipa Lactobacillus. .Kaj je krvni sladkor?
. Krvni sladkor (glukoza) je glavni vir naše energije in nujna za normalno delovanje možganov. Telo dobi glukozo, ko zaužijemo hrano, bogato z ogljikovimi hidrati. Za potrebe preživetja jo je sposobno proizvesti tudi iz beljakovin in maščob. Trebušna slinavka je tista, ki regulira porabo glukoze skozi izločanje inzulina. Kadar je glukoze v krvnem obtoku preveč, se ta shrani v jetrih kot gikogen, ki ga potem telo pretvori nazaj v glukozo, ko jo potrebuje. Za to poskrbi hormon glukagon, ki se v nasprotju od inzulina izloči iz trebušne slinavke takrat, ko je glukoze v krvi premalo. .Kakšni so znaki pri sladkorni bolezni?
. Pogosto nam že pred začetkom sladkorne bolezni telo kaže, da je krvni sladkor povečan. Če smo pozorni na naslednje znake, lahko ukrepamo še preden se povečan krvni sladkor razvije v sladkorno bolezen: .- nenadna izguba telesne teže brez spremembe prehrane
- stalna in povecana žeja (suha usta)
- pogosto uriniranje
- slabo in počasno celjenje ran
- ponavljajoče se infekcije mehurja, ledvic
- utrujenost
- povečana lakota
- zamegljen vid
- mravljinci in/ali bolečine v prstih in stopalih
- erekcijska disfunkcija
Kaj nam pokaže izmerjen sladkor v krvi?
. Pri zdravem človeku znaša normalna koncentracija sladkorja v krvi (merjeno na tešče) do 6,1 mmol/l. Če je koncentracija sladkorja v krvi mejno zvišana na vrednost med 6.1 in 6.9 mmol/l govorimo o moteni glikemiji. Diagnoza sladkorne bolezni pa je postavljena, ko ima oseba dvakrat zapored količino sladkorja v krvi zvišano na vrednost 7.0 mmol/l ali več. (podatki ZZV Slovenije) .Ali je sladkorna bolezen pogosta?
. Sladkorna bolezen je ena najbolj hitro napredujočih bolezni današnjega časa. Svetovna Zdravstvena organizacija navaja, da je število ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih 15 letih zraslo za 314 milijonov. V letu 2015 je bilo 1.6 milijonov smrti po vsem svetu direktno povezano s sladkorno boleznijo. Med starejšimi od 18 let ima sladkorno bolezen 8.5% svetovnega prebivalstva. V Sloveniji so bile motnje v presnovi krvnega sladkorja v obdobju 2002-2005 prisotne pri 20% odraslih Slovencev (raziskava CINDI). .Ali se simptomi pri sladkorni bolezni pokažejo že pred nastopom bolezni?
. Da, pogosto nam telo že pred nastopom sladkorne bolezni sporoča, da je sladkor v krvi povečan. Naslednji simptomi so pogosto posledica povečanega krvnega sladkorja:- nenadna izguba telesne teže brez spremembe prehrane
- stalna in povecana žeja (suha usta)
- pogosto uriniranje
- slabo in počasno celjenje ran
- ponavljajoce se infekcije mehurja, ledvic
- utrujenost
- povečana lakota
- zamegljen vid
- mravljinci in/ali bolecine v prstih in stopalih
- erekcijska disfunkcija
Kakšna je dieta za sladkorno bolezen?
. Zdrava prehrana, ki je primerna za sladkorno bolezen je hrana z veliko raznobarvne, lokalno pridelane, sezonske zelenjave, rastlinskih beljakovin ter vlaknin. Ogljikovi hidrati naj bodo omejeni in enakomerno razporejeni tekom dneva. Štetje ogljikovih hidratov je zelo pomembno, saj preprečuje večja nihanja krvnega sladkorja. Koliko ogljikovih hidratov sladkorni bolnik lahko poje tekom dneva je odvisno od njegove starosti, teže, spola in fizicne aktivnosti. Ogljikovi hidrati naj bodo tisti z nizkim glikemičnim indeksom ter nizkim glikeminčim bremenom. Za boljše razumevanje uravnavanja sladkorne bolezni skozi prehrano, se je smiselno pogovoriti s strokovnjakom (dietetikom ali kliničnim nutricionistom). .Ali je povišan krvni sladkor vedno znak za sladkorno bolezen?
. Ne, ljudje imajo ponavadi povišan krvni sladkor še pred začetkom sladkorne bolezni. Povišan krvni sladkor je lahko rezultat hormonskih sprememb (povišan kortizol, adrenalin in glukakon), inzulinske rezistence ter pomanjkljivega izločanja inzulina iz trebušne slinavke. Približno eden od treh ljudi v razvitem svetu ima določeno stopnjo inzulinske rezistence (stanje, ko se telesne celice ne odzivajo pravilno na inzulin in se obnašajo, kot da ga ni v krvnem obtoku in s tem povzročajo povišan krvni sladkor). Inzulinska rezistenca ponavadi vodi v stanje, ki mu pravimo pred diabetes in je eden glavnih vzrokov za razvoj diabetesa. Inzulinska rezistenca je močno povezana z povečano telesno tezo, nepravilno prehrano, sedečim življenjskim stilom, stresom in kajenjem. To pa so vsi dejavniki, ki jih lahko s spremembo življenjskega stila spremenimo in tako preprečimo, da povišan krvni sladkor napreduje v sladkorno bolezen. .Ali je diabetes isto kot sladkorna bolezen?
. Da, znanstveni izraz za sladkorno bolezen je Diabetes Mellitus. .Kaj nam pokažejo vrednosti sladkorja v krvi?
. Pri zdravem človeku znaša normalna koncentracija sladkorja v krvi (merjeno na tešče) do 6,1 mmol/l. Če je koncentracija sladkorja v krvi mejno zvišana na vrednost med 6.1 in 6.9 mmol/l govorimo o moteni glikemiji. Diagnoza sladkorne bolezni je postavljena, ko ima oseba dvakrat zapored količino sladkorja v krvi zvišano na vrednost 7.0 mmol/l ali več. (podatki ZZV Slovenije) .Kakšen je jedilnik za sladkorne bolnike?
. Zdrava prehrana, ki je primerna za sladkorno bolezen je hrana z veliko raznobarvne, lokalno pridelane, sezonske zelenjave, rastlinskih beljakovin ter vlaknin. Ogljikovi hidrati naj bodo omejeni ter enakomerno razporejeni tekom dneva. Štetje ogljikovih hidratov je zelo pomembno, saj preprečuje večja nihanja krvnega sladkorja. Ogljikovi hidrati naj bodo tisti z nizkim glikemičnim indeksom ter nizkim glikemičnim bremenom. Med ogjikovimi hidrati so najboljša izbira rjavi riž, ovseni kosmiči, kvinoja in amarant, medtem ko se je treba izogibati predvsem predelanim izdelkom in izdelkom iz bele moke. Pri zelenjavi se odločite za svežo, lokalno pridelano sezonsko zelenjavo, izogibajte pa se zelenjavi v pločevinkah, zelenjavnim omakam z veliko smetane in mašcobe. Sadje je priporočljivo vendar bodite pozorni na vsebnost ogljikovih hidratov v sadju. Najbolj priporočljivo pri sladkorni bolezni je jagodičevje, ki vsebuje le zanemarljive vrednosti ogljikovih hidratov hkrati pa ima mnogo za telo koristnih lastnosti. Med maščobami se izogibajte nasičenim maščobam (izdelki iz živalskih maščob) ter trans maščobam (najdemo jih v margarinah, predelanih izdelkih, izdelkih z zelo dolgim rokom trajnosti). Namesto tega posegajte po zdravih maščobah (oreščki, semena, rastlinska olja (olivno, repično, sezamovo, arašidovo), avokadu, mastnih ribah kot so sardine, skuše, postrvi…) .Ali je dieta za sladkorne bolnike primerna za vse s povišanim krvnim sladkorjem?
. Da, prehrana, ki je primerna za sladkorno bolezen je hrana z veliko raznobarvne, lokalno pridelane, sezonske zelenjave, rastlinskih beljakovin in vlaknin. Ogljikovi hidrati morajo biti omejeni in enakomerno razporejeni tekom dneva, da preprečimo večja nihanja krvnega sladkorja. Ogljikovi hidrati, ki jih lahko v omejenih količinah uživajo sladkorni bolniki so tisti z nizkim glikemičnim indeksom ter nizkim glikemičnim bremenom. Taka prehrana je primerna za vse, ki se spopadajo s povišanim krvnim sladkorjem. .Ali je povišan sladkor že znak sladkorne bolezni?
. Ne, je pa povišan krvni sladkor eden izmed glavnih vzrokov za razvoj sladkorne bolezni. Povišan krvni sladkor je lahko rezultat hormonskih sprememb (povišan kortizol, adrenalin in glukakon), inzulinske rezistence ter pomanjkljivega izločanja inzulina iz trebušne slinavke. Približno eden od treh ljudi v razvitem svetu ima določeno stopnjo inzulinske rezistence (stanje, ko se telesne celice ne odzivajo pravilno na inzulin in se obnašajo, kot da ga ni v krvnem obtoku in s tem povzročajo povišan krvni sladkor). Inzulinska rezistenca ponavadi vodi v stanje, ki mu pravimo preddiabetes in je eden glavnih vzrokov za razvoj diabetesa. Inzulinska rezistenca je močno povezana s povečano telesno tezo, nepravilno prehrano, sedečim življenjskim stilom, stresom in kajenjem. To pa so vsi dejavniki, ki jih lahko s spremembo življenjskega stila spremenimo in tako preprečimo, da povišan krvni sladkor napreduje v sladkorno bolezen. .Kaj pa sladkor v krvi in mejne vrednosti?
. Pri zdravem človeku znaša normalna koncentracija sladkorja v krvi (merjeno na tešče) do 6,1 mmol/l. Če je koncentracija sladkorja v krvi mejno zvišana na vrednost med 6.1 in 6.9 mmol/l govorimo o moteni glikemiji. Diagnoza sladkorne bolezni je postavljena, ko ima oseba dvakrat zapored količino sladkorja v krvi zvišano na vrednost 7.0 mmol/l ali več. (podatki ZZV Slovenije) .Ali je zdrava prehrana pomemben del pri sladkorni bolezni?
. Prehrana je poleg fizične aktivnosti tista, ki najbolj vpliva na potek sladkorne bolezni. S kombinacijo primerne prehrane in fizične aktivnosti lahko bolniki s sladkorno boleznijo živijo polno življenje, brez nihanj krvnega sladkorja. S primernimi prehranskimi spremembami se sladkorna bolezen lahko tudi pozdravi (rečemo, da gre v remisijo). V nasprotnem primeru pa neprimerna prehrana hitro vodi v razne zaplete povezane s sladkorno boleznijo, ki se pogosto končajo tudi z odpovedjo organov ali srčno-žilnimi dogodki. .Ali je merjenje sladkorja v krvi pomembno?
. Da, merjenje sladkorja v krvi omogoča uspešno nadzorovanje sladkorne bolezni in je skupaj z zdravim načinom prehranjevanja in gibanjem recept za uspešno obvladovanje te bolezni. .Kako poteka meritev sladkorja v krvi?
. Meritve krvnega sladkorja potekajo na dva načina. En način je stalen sistem določanja količine glukoze v krvi, kjer je pripomoček stalno pod kožo, drugi način pa je standardna meritev krvnega sladkorja z glukometrom. Pri slednjem si s sprožilnim peresom pridobimo vzorec krvi, ki jo nato damo na testni listič. To ustvari električni tok, ki spodbudi kemično reakcijo, ki jo aparat izmeri in pokaže kot rezultat. .Kateri so dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni?
. Glavni dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni so:- centralna debelost (debelost okoli pasu - oblika jabolka)
- povišan krvni pritisk
- dislipidemija (povecana vrednost trigliceridov in LDL holesterola, zmanjšana količina HDL holesterola)
- pomanjkanje kroma
- sistemska vnetja (dolgotrajno povišane vrednosti kazalcev vnetja - CRP, TNF alfa ter IL-6 - ter znižane vrednosti adiponectina)
Kakšen naj bo jedilnik za sladkorne bolnike tipa 2?
. Zdrava prehrana, ki je primerna za sladkorno bolezen je hrana z veliko raznobarvne, lokalno pridelane, sezonske zelenjave, rastlinskih beljakovin ter vlaknin. Ogljikovi hidrati naj bodo omejeni ter enakomerno razporejeni tekom dneva. Štetje ogljikovih hidratov je zelo pomembno, saj preprečuje večja nihanja krvnega sladkorja. Ogljikovi hidrati naj bodo tisti z nizkim glikemičnim indeksom ter nizkim glikemičnim bremenom. Med ogjikovimi hidrati so najboljša izbira rjavi riž, ovseni kosmiči, kvinoja in amarant, medtem ko se je treba izogibati predvsem predelanim izdelkom in izdelkom iz bele moke. Pri zelenjavi se odločite za svežo, lokalno pridelano sezonsko zelenjavo, izogibajte pa se zelenjavi v pločevinkah, zelenjavnim omakam z veliko smetane in maščobe. Sadje je priporočljivo, vendar bodite pozorni na vsebnost ogljikovih hidratov v sadju. Najbolj priporočljivo pri sladkorni bolezni je jagodičevje, ki vsebuje le zanemarljive vrednosti ogljikovih hidratov, hkrati pa ima mnogo za telo koristnih lastnosti. Med maščobami se izogibajte nasičenim maščobam (izdelki iz živalskih maščob) ter trans maščobam (najdemo jih v margarinah, predelanih izdelkih, izdelkih z zelo dolgim rokom trajnosti). Namesto tega posegajte po zdravih maščobah (oreščki, semena, rastlinska olja (olivno, repično, sezamovo, arašidovo), avokadu, mastnih ribah kot so sardine, skuše, postrvi…) .Ali je pametno imeti merilnik sladkorja v krvi?
. Da, saj pri sladkorni bolezni redno merjenje krvnega sladkorja omogoča ustrezno nadzorovanje bolezni ter pomaga bolniku pri ugotavljanju nevarnih nihanj krvnega sladkorja. .Ali je depresija povezana s sladkorno boleznijo?
. Depresija ima lahko resne posledice na zdravje posameznika in njegovo motiviranost za sprejemanje pravih odločitev. Ljudje s sladkorno boleznijo, ki trpijo za depresijo so v večji nevarnosti, da doživijo ti “ diabetično izgorelost” (diabetic burnout). Gre za stanje frustracije, apatije in “predanosti” diabetesu v katerem posameznik popolnoma zanemari kontrolo svojega krvnega sladkorja, pozabi ali se izogiba jemanju zdravil ali se vrne nazaj k nezdravim prehranskim navadam. To ima škodljive posledice in lahko vodi k dolgoročnim zapletom, povezanim s sladkorno boleznijo. Raziskave kažejo, da z zdravljenjem depresije ljudje močno izboljšajo kontrolo svojega krvnega sladkorja in hkrati kvaliteto življenja. .Kaj znižuje krvni sladkor?
.- Prehranske spremembe (izogibanje “preprostim” ogljikovih hidratom (procesirani izdelki in preprosti sladkorji), izbira ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom, prehrana, bogata z zelenjavo, rastlinskimi beljakovinami ter zdravimi maščobami, začimbe kot so cimet, česen, hrana bogata z vlakninami in minerali (krom, magnezij))
- Izogibanje stresu
- Redna telesna aktivnost: krčenje misic med telesno vadbo poveča prehajanje glukoze iz krvi v celice, kratkoročno zmanjšuje koncentracijo glukoze v krvi in dogoročno izboljša glikemijo, krvni tlak, lipide in splošno počutje
- Zmanjšanje telesne teže (vrnitev teže v obmocje zdravega ITT)
- Prenehanje kajenja
Ali se vrednost sladkorja v krvi v dnevu spreminjajo?
. Vrednosti sladkorja v krvi se v dnevu spreminjajo glede na to, ali je telo v stanju postenja (ponoči, 3 ure po jedi…) ali v stanju po obroku. Za stanje postenja so značilne nizke količine krvnega sladkorja, ki v krvni obtok pride z razgradnjo glikogena v jetrih. Nasprotno, po obroku so stopnje krvnega sladkorja povečane, kar pri zdravi osebi spodbudi izločanje inzulina iz trebušne slinavke. Ta potem krvni sladkor pošlje v celice za energijo in odvečnega shrani v maščobnih celicah in jetrih kot glikogen. Pri sladkorni bolezni so večja nihanja v krvnem sladkorju skozi dan nevarna saj tako previsok kot prenizek krvni sladkor aktivirata vnetne snovi v krvi, ki vodijo v večje možnosti srčno-žilnih zapletov. . Na spremembe v vrednosti krvnega sladkorja v dnevu pa vplivajo še naslednji dejavniki: .- fizična aktivnost: povečana fizična aktivnost zmanjšuje raven sladkorja v krvi
- alkohol: pitje alkohola lahko nevarno zniža krvni sladkor
- vreme: vroči dnevi vplivajo na znižanje krvnega sladkorja in povečano tveganje za razvoj hipoglikemije