🛡️ Sezona prehladov. Vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema in k ohranjanju zdravih kosti.

Vitamin D3 po znižani ceni!

S selenom do dolgih, zdravih in mocnih las

By Alja Dimic

Objavljeno: 11. 10. 2025

Nazadnje posodobljeno: 11. 10. 2025

S selenom do dolgih, zdravih in mocnih las
Selen podpira normalno delovanje ščitnice in pretvorbo T4 v T3, kar vpliva na rast in kakovost las. Spoznajte, kako s pravilnim vnosom, po potrebi v tekoči obliki, podprete hormonsko ravnovesje, lasišče in gostejše lase, ter katere varnostne meje in prehranske vire upoštevati.

Ko opazite, da vaši lasje postajajo vse redkejši, se hitreje lomijo ali pretirano izpadajo, verjetno najprej pomislite na preveč stresno življenje, neustrezno prehrano ali pomanjkanje vitaminov.

Eden najpogostejših in hkrati pogosto spregledanih vzrokov za težave z lasmi pa se lahko skriva globlje, in sicer v delovanju vaše ščitnice.

Kazalo

Zakaj je stanje las odvisno od delovanja ščitnice?

Ščitnica je majhna, metuljasta žleza na vratu, ki s svojimi hormoni vpliva na delovanje prav vsake celice v telesu, tudi celic lasnih mešičkov, iz katerih rastejo vaši lasje. Kadar ščitnica ne deluje pravilno, pogosto opazimo posledice tudi na laseh in koži. Tako premalo dejavna ščitnica (hipotiroza) kot prekomerno dejavna ščitnica (hipertiroza) lahko povzročata težave z rastjo las, čeprav na nekoliko drugačne načine.

Počasno delovanje ščitnice (hipotiroza) in težave z lasmi

Pri hipotirozi ščitnica ne proizvede dovolj hormonov, zaradi česar se celotna presnova v telesu upočasni. To pomeni, da lasni mešički dobijo manj kisika in hranil, obenem pa se zmanjša tvorba keratina, osnovne beljakovine, iz katere so zgrajeni lasje. Lasje posledično rastejo počasneje, novi lasje so tanjši, obstoječi pa se hitreje lomijo.

Značilno je tudi, da postanejo lasje suhi, izgubijo sijaj in elastičnost. Pogosto se hkrati pojavijo še suha koža, krhki nohti, utrujenost in celo redkejše obrvi. Prav čezmerno izpadanje las in izrazita suhost las sta lahko med prvimi zunanjimi znaki premalo delujoče ščitnice (hipotiroze).

Prekomerno delovanje ščitnice (hipertiroza) in izpadanje las

Tudi preveč aktivna ščitnica (hipertiroza) lahko povzroči težave z lasmi, čeprav je mehanizem drugačen. Pri hipertiroidizmu ščitnica izloča preveč hormonov, kar prekomerno pospeši metabolizem. Lasni mešički dobijo signal, da naj prehitro preidejo v fazo mirovanja namesto v fazo rasti, kar vodi v difuzno (enakomerno) izpadanje las po celotnem lasišču. Lasje lahko postanejo tanjši, šibkejši in brez življenja.

Mnoge osebe s hipertirozo opazijo, da njihovi lasje izgubijo volumen in prožnost ter da se lasišče hitreje zmasti, pogosto se pojavi tudi pretirano znojenje lasišča. Dobra novica je, da se po uspešnem zdravljenju pretiranega delovanja ščitnice stanje las čez čas izboljša in rast normalizira, lahko pa traja nekaj mesecev, da se ciklus rasti las povrne v ravnovesje.

Hormonska povezava med ščitničnimi hormoni in rastjo las

Ščitnica proizvaja dva glavna hormona: tiroksin (T4) in trijodotironin (T3). Hormon T4 je v telesu neaktiven in se mora v ciljnih tkivih (npr. v jetrih, možganih, pa tudi v lasnih mešičkih) pretvoriti v aktivni hormon T3, ki uravnava presnovo ter daje “gorivo” celicam za rast in obnovo. Če telo ne zmore učinkovito pretvoriti T4 v T3, celice v lasnih koreninah ne prejmejo dovolj energije in spodbude za zdravo rast las.

Do motenj v pretvorbi T4 v T3 lahko pride zaradi različnih dejavnikov, med najpomembnejšimi je pomanjkanje ustreznih kofaktorjev. Pri pretvorbi sodelujejo posebni encimi, imenovani dejodaze (D1, D2 in D3), ki omogočajo odstranitev jodovega atoma iz molekule T4, da nastane aktivni hormon T3. Ti encimi so selenoproteini, kar pomeni, da za svoje delovanje potrebujejo selen. Če v telesu primanjkuje selena, lahko ta pretvorba poteka upočasnjeno. Posledično se zniža raven T3, kar pomeni, da folikli las ne dobijo dovolj “navodil” in energije za rast. Lasje tako lahko kljub navidezno normalni ravni hormona T4 začnejo pešati v kakovosti in hitreje izpadati, ker aktivne oblike hormona (T3) primanjkuje.

Poleg tega hormonsko neravnovesje v ščitnici vpliva na številne druge posredne dejavnike zdravih las: na prekrvavitev lasišča, na delovanje žlez lojnic na lasišču in na sam cikel rasti las. Če je ščitnica premalo dejavna, preveč lasnih mešičkov hkrati preide v fazo mirovanja (telogen), premalo pa jih je v fazi rasti (anagen), rezultat je vidno tanjša pričeska in pospešeno izpadanje. Pri prekomerno dejavni ščitnici pa hormonski presežek folikle prekomerno stimulira, a jih nato “izčrpa”, zato lahko pride do telogen effluvium epizod (nenadnega izpadanja večje količine las). V vsakem primeru neravnovesje ščitničnih hormonov poruši normalno ravnovesje rasti in izpadanja las.

Selen, nujen mineral za zdravo ščitnico (in lase)

Selen je pogosto spregledan, a izjemno pomemben mikroelement za normalno delovanje ščitnice in posledično tudi za zdravje vaših las. V ščitnici se nahaja največja koncentracija selena v telesu, saj je vključen v številne encime in procese, ki skrbijo za tvorbo ščitničnih hormonov ter za zaščito ščitničnega tkiva.

Ena ključnih vlog selena je ravno sodelovanje pri pretvorbi hormona T4 v T3. Kot omenjeno, je selen sestavni del encimov dejodaz, ki omogočajo aktivacijo ščitničnih hormonov. Brez ustrezne količine selena se lahko zgodi, da hormon T4 ostane v neaktivni obliki, presnova telesa se upočasni, lasni mešički pa ne dobijo dovolj stimulacije za rast. Raziskave kažejo, da pomanjkanje selena lahko vodi do zvišanih vrednosti T4 in znižanih vrednosti T3 v krvi, kar potrjuje, kako nujen je ta mineral za pravilno pretvorbo ščitničnih hormonov.

Selen deluje tudi kot antioksidantni zaščitnik ščitnice. Ščitnica pri svojem delovanju proizvaja veliko prostih radikalov (kot stranski produkt intenzivne proizvodnje hormonov). Selen je vključen v encim glutation peroksidazo, ki skupaj z molekulo glutationa nevtralizira proste radikale in varuje ščitnične celice pred oksidativnimi poškodbami. S tem selen pomaga preprečevati vnetja in dolgotrajne okvare ščitničnega tkiva, ki bi lahko vodile v bolezenska stanja (npr. avtoimunsko vnetje ščitnice).

Ni zanemarljivo niti dejstvo, da selen prispeva tudi k zdravju las in nohtov. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je potrdila, da selen pomaga vzdrževati normalne lase in nohte. To pomeni, da ustrezna preskrbljenost s selenom neposredno vpliva na kakovost las, lasje so lahko ob zadostnem vnosu tega elementa močnejši, manj krhki in bolj sijoči (nohti pa manj lomljivi). Vse to pa so prav tiste težave, s katerimi se pogosto soočajo osebe s hormonskimi neravnovesji ali s kroničnim pomanjkanjem določenih hranil.

Pomanjkanje selena v sodobni prehrani

Kljub temu da selen najdemo v različnih živilih, marsikomu (tudi ob na videz zdravi prehrani) primanjkuje tega elementa. Razlog tiči v tem, da je količina selena v hrani zelo odvisna od vsebnosti selena v prsti, kjer so rasla rastlinska živila oziroma kjer so se prehranjevale živali. Slovenska in nasploh evropska tla sodijo med s selenom revnejša, zato tudi doma pridelana hrana pogosto vsebuje manj selena. Moderna industrijska pridelava in intenzivno kmetijstvo žal ne vračata selena v zemljo v zadostni meri, zato se ta primanjkljaj prenaša po prehranski verigi.

Človeško telo selena ne more ustvariti samo, prav tako ga ne more skladiščiti v večjih količinah. To pomeni, da se moramo zanašati na dnevni vnos selena s hrano ali s kakovostnimi prehranskimi dopolnili. Priporočeni dnevni odmerek za odraslo osebo je približno 55 µg selena. Ker se potrebe telesa po selenu povečajo v obdobjih povečanega stresa, vnetij, hormonskih neravnovesij, nosečnosti ali dojenja, moramo takrat posebej paziti, da zaužijemo dovolj selena.

Naravni viri selena: Najbolj znan prehranski vir selena so brazilski oreščki, ki slovijo po izredno visoki vsebnosti tega minerala. Že en brazilski orešček lahko vsebuje okrog 90 µg selena ali več, kar je približno 1,5- do 2-kratnik dnevno priporočene količine. Poleg oreščkov so bogati z selenom še:

  • Morska hrana, npr. tuna, sardine, losos, školjke in ostrige.
  • Mesni izdelki, predvsem drobovina (jetra, ledvice), pa tudi govedina in perutnina.
  • Jajca in mlečni izdelki, jajčni rumenjaki in polnomastno mleko vsebujejo kar nekaj selena.
  • Polnozrnata žita in stročnice, polnozrnat kruh, pšenični kalčki, fižol, leča.

Pomembno je vedeti, da se vsebnost selena v rastlinskih živilih močno razlikuje glede na zemljo izvora. Tako imajo denimo žitarice ali koruza z ameriških celin bistveno več selena kot tiste, pridelane v Evropi. Živali, ki se prehranjujejo s takšnimi rastlinami, pa ta selen skladiščijo v svojih tkivih, zato tudi meso in mlečni izdelki odražajo te razlike.

Ker je težko vedeti, koliko selena dejansko dobimo samo s prehrano, se mnogi odločijo za dodajanje selena v obliki prehranskega dopolnila. To je še posebej smiselno za ljudi, ki ne uživajo dovolj mesa ali rib (npr. striktni vegetarijanci in vegani) in za tiste, ki živijo na območjih z zelo nizko vsebnostjo selena v tleh. Kakovosten dodatek selena zagotovi natančno dozirano količino in stalno razpoložljivost tega minerala, neodvisno od nihanj v prehrani.

Prednosti jemanja selena v tekoči obliki

Na trgu obstajajo različni dodatki selena, od tablet in kapsul do kapljic oziroma tekočih raztopin. Veliko ljudi se odloča za tekoči selen, saj ima ta oblika nekatere pomembne prednosti:

  • Hitrejša absorpcija: Tekoča oblika se po zaužitju hitreje vsrka v krvni obtok, saj se mineral začne absorbirati že skozi ustno sluznico. Ni potrebe po raztapljanju tablete v želodcu, zato telo dobi selen na voljo hitreje.
  • Boljša biološka razpoložljivost: Selen v tekoči obliki je enakomerno porazdeljen v raztopini, zato ga prebavila lažje in učinkoviteje vsrkajo. Večji delež zaužitega selena dejansko preide v kri in prispe do celic v primerjavi s tabletami, kjer del lahko ostane neizkoriščen.
  • Ne obremenjuje želodca: Tekoči pripravki so običajno nežnejši za prebavo. Ne vsebujejo stiskalnih sredstev, polnil ali ovojnic, ki jih najdemo pri tabletah in kapsulah, zato manj dražijo želodec. Primerni so tudi za ljudi, ki imajo težave s požiranjem tablet.
  • Prilagodljivo doziranje: S kapalko ali priloženo merico je enostavno prilagoditi odmerek po potrebi. To je uporabno, če potrebujete nekoliko večji ali manjši odmerek od standardnega, pri tekočini lahko to storite natančno, kapljico po kapljico.

Zaradi naštetega je tekoči selen odlična izbira za vse, ki želijo na naraven način podpreti svojo ščitnico in hkrati izboljšati zdravje las. S takim dopolnilom obenem prispevate k boljšemu počutju: podpirate normalno presnovo in energijo, uravnavate razpoloženje, krepite imunski sistem in varujete celice pred oksidativnim stresom, vsa ta področja povezujejo ščitnični hormoni in selen.

V ponudbi podjetja Holistic denimo najdete Selen v tekočini z naravnim okusom manga, ki v eni porciji (2,5 ml) vsebuje 100 µg selena (kar je 182 % dnevno priporočenega vnosa). Tekoča formula in prijeten okus poskrbita, da je dodajanje tega ključnega minerala kar se da enostavno in prijetno. S samo enim odmerkom na dan tako učinkovito zagotovite telesu dovolj selena za optimalno delovanje ščitnice, močan imunski sistem ter ohranjanje zdravih las in nohtov.

Zdravi, sijoči lasje namreč niso zgolj rezultat dobre kozmetike, temveč odsev notranjega hormonskega ravnovesja. Ko vaša ščitnica deluje uravnoteženo in ima na voljo vse potrebne mikrohranila, tudi lasni mešički dobijo dovolj energije za bujno rast. Eden ključnih elementov za to harmonijo je prav selen. Ne pozabite, prava lepota se začne znotraj, tam kjer deluje vaša ščitnica. Poskrbite zanjo in vaši lasje vam bodo hvaležni.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kako lahko premalo delujoča ščitnica povzroči izpadanje las?

Premalo aktivna ščitnica (hipotiroza) vodi v upočasnjeno presnovo in pomanjkanje aktivnega hormona T3 v tkivih. To zmoti normalni cikel rasti las, preveč lasnih mešičkov prezgodaj preide v fazo mirovanja, premalo pa jih ostane v fazi rasti. Lasje zato pretirano izpadajo difuzno po celotnem lasišču, hkrati pa postanejo suhi in lomljivi zaradi zmanjšane tvorbe keratina in slabše prekrvavitve. Izpadanje las je lahko eden prvih opaznih znakov hipotiroze, pogosto skupaj z drugimi simptomi, kot so utrujenost, mrazenje, suha koža in nihanje teže. Ko z ustreznim zdravljenjem (npr. z nadomeščanjem ščitničnih hormonov) ponovno vzpostavite hormonsko ravnovesje, se običajno tudi lasje postopoma okrepijo in začnejo ponovno rasti.

Kateri so najpogostejši znaki pomanjkanja selena?

Blago pomanjkanje selena se lahko kaže precej neopazno, a nekateri opozorilni znaki vključujejo: kronično utrujenost in izčrpanost, oslabljene lase in nohte (lasje se lomijo, nohti se cepijo), suho in razpokano kožo, pogoste okužbe oziroma oslabljen imunski sistem, slabše razpoloženje (apatija, razdražljivost) ter pri moških tudi težave s plodnostjo (selen je pomemben pri nastanku semenčic). Dolgotrajno izrazitejše pomanjkanje lahko prispeva k razvoju motenj ščitnice, na primer poslabša hipotirozo ali povzroči vozličaste spremembe na ščitnici. Ker so omenjeni simptomi lahko povezani tudi z drugimi stanji, je smiselno opraviti krvno analizo mineralov ali se posvetovati z zdravnikom, če posumite na pomanjkanje selena.

V katerih živilih se nahaja največ selena?

Največ selena vsebujejo brazilski oreščki, že en sam orešček na dan lahko pokrije priporočeno dnevno količino selena. Bogata z selenom je tudi morska hrana (še posebej tune, sardine, školjke), ribe (npr. losos, trska), drobovina (goveja in piščančja jetra), pa tudi drugo meso (govedina, puranje meso). Med rastlinskimi živili so dobri viri polnozrnata žita, stročnice (fižol, leča), nekatera semena (sončnična, sezamova) in gobe. Vendar bodite pozorni, vsebnost selena v rastlinskih živilih je odvisna od zemlje, kjer so rasla. Zato lahko npr. pšenica ali koruza iz Amerike vsebuje več selena kot evropska. S pestro in raznoliko prehrano, ki vključuje navedena živila, običajno zadostite osnovnim potrebam po selenu. Če pa ne uživate veliko teh živil (zaradi prehranskih omejitev ali slabše kakovosti hrane), razmislite o dodatku selena v obliki dopolnila.

Zakaj izbrati tekoči selen namesto tabletk?

Tekoča oblika prehranskega dopolnila s selenom ima nekaj prednosti. Prvič, hitreje se absorbira, del selena se vsrka že v ustih, preostanek pa zelo hitro v prebavilih, zato doseže krvni obtok hitreje kot pri tableti, ki se mora najprej raztopiti. Drugič, boljši izkoristek: v tekočini je selen raztopljen in pripravljen za absorpcijo, medtem ko so v tabletah poleg učinkovine tudi veziva in polnila, ki lahko upočasnijo ali zmanjšajo absorpcijo. Tretjič, manj obremenjuje želodec, tekoči preparat ne vsebuje potencialno dražečih dodatkov, lažje ga zaužijete (brez požiranja tablet) in ga lahko vzamete samostojno ali zmešate v vodo/sok. Četrtič, enostavno odmerjanje: s kapalko lahko dozirate točno količino kapljic, prilagojeno sebi. Mnogi uporabniki poročajo, da jim tekoči selen bolj ustreza in da hitreje občutijo pozitivne učinke na počutje v primerjavi s klasičnimi tabletami.

Ali lahko z jemanjem selena pretiravam (ga vzamem preveč)?

Da, možno je zaužiti prekomerno količino selena, kar ima lahko negativne posledice, a do tega običajno pride le ob dolgotrajnem pretiranem odmerjanju. Zgornja varna meja vnosa selena za odrasle je približno 400 µg na dan. Če to mejo krepko in dalj časa presegate, lahko pride do stanja, imenovanega selenoza (zastrupitev s selenom). Znaki predoziranja selena vključujejo neprijeten vonj po česnu iz ust, izpadanje las, lomljenje in razbarvanje nohtov, kožne izpuščaje, prebavne motnje (slabost, driska) in v hujših primerih tudi okvare srca. Na srečo so takšni primeri redki. Vedno upoštevajte navodila o priporočenem odmerku na izdelku. Količine selena v multivitaminskih dopolnilih ali posamičnih dodatkih (npr. 50-200 µg dnevno) so daleč pod mejo toksičnosti in so varne, če jih jemljete pravilno. Več ne pomeni nujno bolje, držite se priporočenih odmerkov, da boste od selena imeli le koristi.