Po vsej severni polobli smo svoje ure premaknili za eno uro nazaj.
Prišel je čas v letu, ko se že ob 17:00 stemni in se nam zdi, da ravno pridemo domov iz službe, pa je že noč.
Zima je tik za vogalom, iz minute v minuto je bolj hladno.
In še nekaj se je začelo dogajati. Vse bolj in bolj smo lačni.
Tudi raziskave so pokazale, da, ko premaknemo nazaj svojo uro, ljudje začnemo več jesti in na splošno se velikost našega obroka poveča. Zaradi vse večjega mraza, naše telo porablja večje količine kalorij in si želi bolj močne in kompaktne hrane.
Po tradicionalni kitajski medicini moramo zdaj jesti hrano, ki nas greje in ne tiste, ki hladi. Zdaj ni več sezona svežih solat, hladnih napitkov, paradižnikov, bučk, jagod…., temveč obdobje, ko jejte zimske buče, krompir, cvetačo, korenje, repo, zelje…
Telo v tem času potrebuje nekoliko več hranilnih vrednosti, ki pa si jih ne zagotovite iz predelane in hitre hrane polne sladkorjev in prečiščenih maščob.
Nekaj predlogov:
Ne samo, da so ti oreščki zares okusna poslastica, na 100 g vsebujejo okoli 69 kalorij. Kostanj sicer vsebuje manj beljakovin kot drugi oreščki, vsebuje pa veliko vlaknin. Odličen je za popoldansko malico ali zgodnjo večerjo.
Ta jesenska zelenjava naredi vsako jed bogato z okusom in hranili. Buča je bogata z antioksidanti, ki ščitijo naš imunski sistem, prav tako vsebuje kalcij, magnezij, kalij, folno kislino, beta karoten, vitamin E ter omega 3 maščobne kisline. Tako poskrbi za naše kosti, zobe, kožo, sklepe, mišice, prebavo, uravnan holesterol ter pritisk ter nas obvaruje pred morebitnimi posledicami oslabljenega imunskega sistema.
Mandlji vsebujejo kar 6 g beljakovin na 100 g ter so idealna izbira za malico. Prav tako so raziskave pokazale, da mandlji znižujejo visok glikemični indeks živilu, ki ga jemo skupaj z njimi. In saj veste, ravno visok inzulin pa je tisti, ki kopiči naše maščobe ter dela notranja vnetja. Mandlji nas nasitijo za kar nekaj časa in tudi naš krvni sladkor je skozi dan uravnan, kar nam preprečuje prepogosto tekanje proti hladilniku.
Pomanjkanje spanja v tem jesensko-zimskem obdobju, je razlog številka 1 za povečan vnos kalorij. Pomanjkanje spanja povzroča, da naše telo proizvaja več lačnega hormona grelina, ki nas sili, da več jemo, s tem pade vrednost hormona leptina, ki nam sicer pove, da smo siti. Posledično hlepimo po ogljikovih hidratih in začaran krog prehranjevanja je sklenjen.
- Sprehodi v naravi in fitnes
Ne pozabite na fizično aktivnost, ki spodbudi naš metabolizem, hitri sprehodi v naravi pa nas naplonijo tudi s potrebnim kisikom. Zdaj je pravi čas, da se vpišete na fitnes in tako boste januarja to rutino že osvojili in ne boste med tistimi, ki se bodo na fitnes vpisali po praznikih, ko se bodo poznale posledice veselega decembra.
Ne pozabite na dovolj tekočine, saj mnogokrat žejo zamenjamo z lakoto. Ne pijte vode iz hladilnika, temveč pijte vodo sobne temperature. Voda pospeši metabolizem, odstranjuje strupe iz telesa ter poskrbi, da vsi telesni procesi potekajo tako, kot morajo.
- Probiotiki - Dodajte dobre probiotike in okrepite svoj imunski sistem, da se bo lažje boril proti virusom in bakterijam, ki nas napadajo iz okolice. Tudi, če že zbolite, začnite z jemanjem probiotikov in takoj skrajšajte čas okrevanja.
In ne pozabite, iz prehrane izpustite prehrano, ki vas hladi in zaradi katere vas bo zeblo, zaradi katere boste še bolj lačni in zaradi katere se vam bo v telesu nabirala sluz in vlaga, ki sta pogoj za razrast gljiv, bakterij in virusov.
Odstranite vse mlečne izdelke, citruse, bučke, paprike, paradižnik, sladkorje, moke…
