KAKO STRES VPLIVA NA IMUNSKI SISTEM

Ko smo pod stresom, se sposobnost imunskega sistema, da se bori proti antigenom, zmanjša.

Zato smo bolj dovzetni za okužbe.

Kratkoročno zatiranje imunskega sistema ni nevarno. Vendar pa kronično zatiranje imunskega sistema naredi telo ranljivo za okužbe in bolezni.

KAKO STRES POSTANE KRONIČEN

Stres na imunski sistem začne vplivati že zelo zgodaj, ko smo še dojenčki. Komunikacija med mamo in otrokom, je zelo pomembna, saj je imunski sistem v močni povezavi s procesi, ki se dogajajo. Ko otrok s pomočjo joka mami pošilja signale, da je lačen, ona pa se na to ne odziva, to otroku pusti močan pečat o nemoči, ki mu predstavlja stres.

Ko smo odrasli in doživimo podobna čustva, ki nam vzbudijo nemoč, to povzroči stres v telesu. Ta ima močan vpliv na imunski sistem, ki je v povezavi z možgani, živčevjem in hormoni. 

To nelagodje in še veliko drugih, ki smo jih pridobili v otroštvu, kot sta zaskrbljenost in slabo počutje, se lahko stopnjujeta in postaneta stalnica v našem telesu. Povzročata stres, ki postane kroničen. To pa vodi v spremembe telesnih funkcij. Kasneje se pojavijo znaki bolezni, ki se lahko razvijejo v bolezen, če stresa ne odpravimo.

Stres ima lahko tudi posreden učinek na imunski sistem, saj se zelo velikokrat dogaja, da oseba, ki je pod stresom, uporablja nezdrave vedenjske strategije za obvladovanje stresa, kot so pitje, kajenje, prenajedanje in druga samo destruktivna dejanja.

Med stresom je prebava zavirana, kasneje pa se še poveča. Adrenalin, ki se sprošča med stresnim odzivom, lahko povzroči razjede. Ker je srčni utrip povečan zaradi odziva na stres, se poveča obremenitev krvnega sistema. Stres zato lahko vpliva na imunski sistem, z zvišanjem krvnega tlaka.

STRES JE ZATO TESNO POVEZAN Z:

• Glavoboli,
• nalezljivimi boleznimi (npr. gripa),
• boleznimi srca in ožilja,
• diabetesom,
• astmo
• želodčnimi razjedami.