Luštna sobota…no vsaj začela se je tako. Ian je bil razposajen in vesel, skupaj sva pekla palačinke (uživa, ko sedi zraven na pultu in opazuje, kako se kaj kuha)...
Potem sva pomivala in čistila tla (ja res mi pomaga, posnema čisto vse, kar počnem). V roke dobi svojo krpico in »čisti«. Ker mu palačinke nekako niso dišale in sva jih hočeš nočeš pojedla midva z Juretom, sem se odločila, da mu pripravim njegov najljubši zajtrk, kosilo ali večerjo – pire krompir. Ja res čisto ves čas bi ga jedel. Notri mu včasih stlačim še pokuhano cvetačo in se prav nič ne pritožuje.
Glede na to, da je bila ura že okoli poldne, sva pač pozen zajtrk združila v kosilo in zraven naredila še špinačo. Res je priden in lepo sam je, slinčka pa že od začetka ne prenese. Itak stroj pere noč in dan in je prav vseeno ali perem slinčke ali pač cele majčke.
Zlagala sva kocke, no, jaz sem jih zlagala, moj mali mož pa rušil, pojedla celo goro mandarin in pol banane in spet malo pospravljala.
Ja, saj veste, s takšnim malim je res zelo pestro, če hošeš imeti vsaj nekako vse na mestu. Enkrat se opogumim in objavim fotko, kako zgleda stanovanje, ko mene ni recimo 3 ure in se z očijem pač…igrata. :)
Okoli 15:00 sem imela naročeno stranko in preden sem šla, je parkrat pokašljal. Najprej sem mislila, da se mu je mogoče kaj zataknilo…ampak kmalu ugotovila, da je to res spet…kašelj. Pa ok, saj bo minil, tako kot vsi do zdaj. Hitro sem jima pripravila še timijanov čaj, naštimala slez in trpotec (čeprav res nimam občutka, da ko začne kašljati sploh kaj pomaga), po poti pa sem ga za nedeljo naročila v solno sobo, ki se mi zdi super.
Ob 16:30 pa sms, da vedno bolj kašlja, da noče spat (še vedno vsak popoldan spi cca 2 uri), da je vidno utrujen ampak se bori sam s sabo: beri hiperaktiven, šiba gor in dol, šraufa avto, zraven pleza po kupu igrač, ki jih je ravno obrnil naokoli sredi dnevne sobe in išče barvico, ki jo bo uporabil namesto »šraufencigra«, ki je verjetno pod kavčem. Vmes stopi še na kakšno mandarino in jo veselo spešta in če je sreča, najde vlažilne robčke, ki jih res z veseljem zloži ven na kupček.
Meni je po glavi rojila ena sama misel, pa ne no, ne že spet ta kašelj. Šibala sem še v trgovino in v Sanolabor (po še kakšen naraven pripravek, da mojemu sončku pomagam pri nadležnem kašlju). Doma sta kuhala juho in takoj sem malo odprla okno, da je prišel svež zrak. Ja, jaz imam res manijo na svež zrak in prav ne prenesem vonja po kuhanju, pečenju ali pač po…neprezračenem. Vsi se itak na polno pritožujejo, da skoz neki luftam, ampak žal…Rada kuham, rada pečem...in rada zračim :)
Ian je bil res že čisto zmatran, kašljal je ves čas po malo, edino, ko sem prezračila, se mi je zdelo, da je bilo malo bolje. Potem pa spet grd suh kašelj. Ob 19:00 mu je začelo tečti še z noska in sploh ni več vedel, kam bi se dal. Malo sva brala knjigico, pa je zdržal samo par minut, potem je spet začel kašljati in šibal naokoli. Bolj kot je laufal, bolj je kašljal, nisem pa ga mogla pripravit, da bi se umiril.
Lahko si mislite, da je pri nas, ko pride do prehlada, kot v golažu, povsod čebula. Pod posteljo, na okenski polici, na pultu zraven rože…Difuzor z evkaliptusom čez dan ali sivko za zvečer, ves čas vlaži zrak (Jure se velikokrat pritožuje, da je vlažnost kot v tropih), pa ni res, ker ne preseže 60%. Ampak saj veste, da mi ne verjame in pravi, da tista napravca za merjenje pač ne kaže prav. :)
Merila sva vročino, ki je ni imel, kašljal pa je vedno bolj pogosto. Se mi je zdelo, da je bilo res iz minuto v minuto slabše. Ko sem spet zračila, je bilo potem vsaj pol ure spet bolje, potem pa spet grozen kašelj in jok.
V svojo posteljico ni hotel in je bil v dnevni zraven mene na kavču. Na pol je gledal risanko, na pol spal…in potem spet kašljal. Potem pa je kašelj postal tak globji, kot še nikoli do zdaj. Prav grozno ga je bilo slišat.
Ok, sem mislila, mogoče bo potek enak, najprej en dan suh kašelj, potem dva dni moker in produktiven in potem bo minilo. No, ob 21:00 še vedno ni spal, stiskal se je k meni in vsakič, ko je začel kašljati, je začel še jokati in kašelj je bil res grozen. Kot neko lajanje oz. sploh ne vem, kako naj opišem.
Držala sem ga pri sebi v naročju, ga mirila in spet odprla okno, njega pa zavila v kovter, da se je malo pomiril. Ob 22:00 je bil ta grozen, lajajoč kašelj vedno bolj pogost in ni mu pomagala ne popražena karamela, ne slez in trpotec, ne gretje pljučk s kamilično krpico, niti materina dušica za mazanje. Nič. Ob 23:00 je kašljal, jokal in sploh ni nehal.
Gremo na dežurno. Bunda, kapa, superge, zdravstvena, čaj in šibamo. Itak kot zakleto vsaka rdeča in Dunajska še nikoli ni bila tako dolga. Ian je prav grozljivo kašljal, zraven jokal…in hvala bogu ni bilo veliko prometa. V čakalnici pred nami samo ena punčka in sestra, ki je šla mimo, je rekla ja, laringitis ima.
Kaj , kako, od kje, zakaj….a neee nooo. Saturacija ok, vročine ni imel…zdravnica je bila pa res prijazna, vse nam je mirno razložila.
Laringitis je vnetje grla, povzročitelj je v večini virus, ki se začne kot lajajoč kašelj, lahko pa z navadnim prehladom. Lahko je tudi posledica alergije.
Ko pride do napada, ima otrok občutek dušenja, saj težko vdihne zrak, sliši pa se res grozen, tak globok zvok. Tega se otrok ustraši, začne jokati, kar celotno situacijo samo še oteži.
V tem napadu je najbolje, da otroka nesete na hladen zrak, saj se ob tem napad umiri. Lahko pa je napad zelo nevaren, saj otrok težko diha in lahko ne pride do zraka.
Zato ne čakajte doma, da mine, ker ne bo in se hitro odpravite do dežurnega zdravnika.
Nam je zdravnica povedala, da je pri nas prišlo do napadov dokaj kmalu, ponavadi so napadi najpogostejši med 01:00 in 02:00 uro.
Zdravnica nas je po sirupu napotila še na inhalacije in stanje se je začelo umirjati.
Navodila za domov pa laženje prostora, ne preveč toplo, veliko tekočine in inhalacije.
Ob 02:00 smo bili že doma in skupaj spali do 9:00.
Danes vsake toliko pokašlja, je dobro razpoložen in igriv, tudi apetit ima in je že jedel svoj pire krompir. Vrtec bo počakal vsaj teden dni, jaz pa sem se že odpravila v lov za…inhalator. Kompresijski, ultrazvočni? Verjetno bolje ultrazvočni.
Včeraj nad inhalacijami ni bil nič navdušen in res upam, da ga bom pripravila na vdihavanje v tisto masko.
Kako pa ste ve zadovoljne z inhalatorjem, ga imate, katerega mi priporočate?
In kako svoje sončke pripravite, da inhalirajo, sploh tiste mlajše od dveh let?
Hvalaaaa vam, zlate ste.
[gallery ids="33902,33908,33914,33920"]
