Včasih na morju / danes

Sedim v senčki na terasi, pijem svojo žitno kavico, z morja pa prijetno pihlja topel poletni veter. Tišina, ki jo tako ljubim in tako zelo pogrešam. Vedno bolj mi paše sedeti v čisti tišini in uživati. No, kadar si le lahko privoščim to razkošje.

Moj mali navihanec spi svoj popoldanski počitek, boljša polovica pa bere nasproti mene. Uživam v tem trenutku in se predajam prijetnim občutkom vsega, kar imamo, kar nas obdaja, kar pravzaprav smo. Včasih pomislim, kako zelo se je vse spremenilo, kako je danes vse drugače, kot je bilo recimo 10 let nazaj. Takrat mi je bilo super. In tudi zdaj mi je super. In za nič na svetu ne bi zamenjala in šla nazaj. Tisto takrat je imelo svoj čar. Nedvomno. In tudi tole sedaj ga ima. Ne da se primerjati, niti tega ne želim. Vem pa, da ima vsako obdobje svoj čar in vsak trenutek svojo posebno vibracijo, ki narekuje življenje, mu daje lepoto in veličino. In ko takole sanjarim, se včasih kar sama pri sebi nasmejim, ko vidim, kako sem živela včasih in kako živim danes. Včasih na morju Zbudila sem se okoli 10:00, pooooočasi pojedla izbran zajtrk in se okoli 11:30 odpravila na prvo jutranjo kavico. Uživala sem v poletnih dopoldnevih, ki so bili namenjeni samo meni, opazovanju okolice in uživanju vsakega trenutka. Danes Ob 7:30 slišim: maaaaaaaaaami, maaaaaaaaaami, maaaaaaaaaaaami, očiiiiiiii, očiiiiiiiiii...dol, dol, dol...in tako se začne jutro, ko še res čisto zalimana dvignem svojega sončka in ga osvobodim nadležne posteljice, mu z eno roko preoblačim planičko, z drugo mu pripravljam sok, istočasno iščem majčko za oblečt in njegov najljubši avto. Med tem si dam na štedilnik kokosovo mleko, iz hladilnika na teraso prinesem vse, kar najdem v hladilniku za zajtrk...namaze, kruh, kosmiče, marmelade... Jure v svojem "zalimanem" stanju pomaga kolikor lahko :) Vmes si še umivam zobe, mleko mi itak uide in brišem še zažgan štedilnik, pomivam posodico za mleko in ga spet grejem. Ian je medtem že popil svoj sokec in hoče novega, kolo na motorčku mu je odpadlo zato doživi prvi histerični napad. Montiram nazaj gumo, kuham Juretu kavo in se medtem preoblečem v svoj dnevni outfit - včasih je bil skrbno izbran, zdaj pa hmmm...udobna poletna oblekica za čez kopalke. Pogledam uro, 8:00. Vsi okoli še spijo, moj Ian pa se veselo igra z vsem svojim voznim parkom. Končno se usedem in naredim prvi požirek. Vmes ene petkrat vstanem, da mu popravim stolček, da pobrišem packarijo, ki je nastala od jogurta, da prinesem še malo kruha... Včasih Ob 13:00 sem se šla namočit in zaplavat v morje, v rokah sem imela torbo, v kateri veeeeliko brisačo, vodo, mp3, denar in knjigo. Zleknila sem se v senčko, kjer sem malo brala, malo spala, plavala, šla vmes na kakšno hladno limonado spet malo počivala in tako do 19:00. Danes Ob 10:00 natovorimo voziček z brisačami, kanglicami, lopatkami, bagri in avtomobilčki. V torbi zraven obvezna voda, planičke, majčka, bobi palčke in denarnica. Ian doživlja rahlo krizo, ko ga mažem s kremico (beri horjulsko dretje). Tudi čeveljčke bi obul ene druge, kot si je zamislila mami. Jure potiska voziček, Iana in vrečo igrač, jaz pa zraven nosim velik napihljiv čolniček in res upam, da bo danes dan, ko bo hotel čofotati v njem. 10 minut hoje in že smo na plaži, pokriti z malimi kamenčki in senčko. Hitro razpakiramo in...Ian je v bližini opazil bager od enega fantka. Konec, res konec...zapodi se tja, vleče bager stran, vseeno mu je, če lastnik bagra pač ni zadovoljen z njegovo izbiro. Ko ga nekako neseva v njegov čolniček, se še po pol ure in sredi morja, dere bager, bager, bager in z rokico kaže na tisti "pr....mani" bager, ki je bil pač najboljši in najlepši, ne pa njegovih ne vem koliko bagrov in avtomobilčkov, ki smo jih prinesli s sabo. Tako nenako vztrajamo do 11:30, ko se odpravimo nazaj na teraso pred hiško in v senco. Kuhanje kosila, malica, vmes ene par izpadov, ker pač kakšen avto ne uboga, enemu traktorju je odpadla streha, žoga se odkotali v nepravilno smer, sosed ima itak boljši avtomobilček...Če nam rata, vsi trije za kakšno uro zaspimo. Okoli 17:00 pojemo kosilo, no, Ian bolj kot ne, da ugodi meni...in potem ponovimo jutranjo prigodo s plavanjem in morjem. Če imamo srečo, ni v bližini nobenega drugega bagra in se pač zadovolji s svojimi igračkami, malo naloži kamenčke v kanglico in tudi meni uspe na en plavalni izletek. Včasih Ob 19:00 sem se utrujena od celodnevnega ležanja na plaži odpravila preoblečt in stuširat. Skrbno izbrana garderoba, parfum, vedno sem se vsaj malo naličila. Dobra večerja, sprehod po mestu, sladoled, uživanje utripa poletnega večera. Spat sem šla okoli 01:00, 02:00, zaspala sem kot polhek, spala vse do jutra in se pripravila na nov dan. :) Danes Okoli 19:30 se stuširamo in preoblečemo ( večerna različica dnevnega outfita) in že korakamo proti mestu ali pa se zapeljemo v bližnji Poreč, Umag...Sprehod po polnih ulicah turistov, čisto preveč vabljivih stojnic vseh možnih igračk, kakšen sladoled in voda kar iz plastenke med sprehodom. Včasih si izborim kakšno kavico, 2 krat smo se celo usedli in jedli kot ljudje :) (beri: Ian je pol ure sedel pri miru in se igral s svojim motorčkom). Okoli 21:00 trgovina, kjer sledi ponoven izbruh trme in histerije v enem, ko hoče že ne vem kateri bagerček. Ob 22:00 se parkiramo na terasi pred hiško, jaz si grejem mleko in če mi uspe, ne pozabim nanj in ga med preoblačenjem planičke celo pravočasno nalijem v skodelico. Do 23:00 igranje, branje, umivanje zobk, preoblačenje v pižamico in spaaaanje...Ian ene pol ure pred nama, midva še malo prebereva in spaaaaat. Ponoči se ene dvakrat zbudi, hoče malo vode ali pa zamenjam plačinčko, ker je od vse popite tekočine čisto preveč polna. In potem pride jutro. Maaaaaaaaaaaaaaaaaaami, maaaaaaaaaaaami, maaaaamai...no, danes je ura že 8:15, smo spali malo dlje :) :)