Avtizem – kaj je avtizem, zakaj nastane in kaj najbolj pomaga

Avtizem je zelo razširjen sindrom ali motnja, ki se diagnosticira v otroštvu.

.

Kaj je avtizem?

.

Avtizem je kompleksni razvojni sindrom z nevrološko-biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu.

a10Kaže se predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, verbalne in neverbalne komunikacije. Obsega širok spekter motenj od lažjih do težjih oblik.

Avtističen pomeni »umikajoč se iz odnosov«.

Izraz avtizem je izposojen iz opisov shizofrenije-za opis posebnega vedenja pri otrocih, ga je prvi uporabil otroški psihiater Leo Kanner, leta 1943.

Neodvisno od Kannerja je leta 1944 pediater Hans Asperger z besedo avtizem, opisal bolj inteligentne in funkcionalne otroke, za razliko od Kannerjevega klasičnega avtizma.

.

Med motnje avtističnega spektra danes spadajo:

.

  • Klasični avtizem (Kannerjev avtizem)
  • Aspergerjev sindrom
  • Nespecifična razvojna motnja
  • Rettov sindrom
  • Otroška dezintegrativna motnja

.

a3Potrebno je razumeti, da je avtizem spekter različnih sindromov. Čeprav je Aspergerjev sindrom pojmovan za višje funkcionalni avtizem, tudi tu spekter niha od lažjih do težjih stanj.

..

.

.

 

Na kaj vpliva avtizem?

.

Avtizem vpliva na delovanje dela možganov, ki skrbijo za dobro delovanje kognitivnih funkcij, komunikacije in socialnosti.

.

Katere težave se kažejo pri diagnozi avtizem?

.

Pri diagnozi avtizem se otroci na pogled nič ne razlikujejo od svojih vrstnikov, težave pa imajo pri komunikaciji, pri stiku z ljudmi, težavno se prilagajajo spremembam, izražanju čustev, nekateri se ne pustijo objeti, težave imajo pri igri z drugimi otroci, zaostajajo na govorni ravni.

a1Pri npr. motoričnih spretnostih pa so od svojih vrstnikov boljši – npr. zlaganje kock, igra vizualizacije spomina…

Prav tako ima avtizem veliko povezavo z nastankom alergij, vnetij, astme, težav s hranjenjem, spanjem.

..

.

 

Kdo največkrat zboli za diagnozo avtizem?

.

Dečki, kar 4 krat večkrat kot deklice.

.

Kdaj se pokažejo znaki za diagnozo avtizem?

.

aZnaki se opazijo že v prvem letu otrokovega življenja, največkrat pa se diagnoza avtizem postavi okoli drugega leta.

..

.

.

Kako pomembna je folna kislina za avtizem?

.

Dokazano je, da pomanjkanje folne kisline pri nosečih ženskah poviša tveganje za diagnozo avtizem.

.

Kaj je aspergerjev sindrom?

.

Aspergerjev sindrom je motnja avtističnega spektra, za katero so značilne hude težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje.

a2Od drugih motenj avtističnega spektra se razlikuje po razmeroma ohranjenem jezikovnem in spoznavnem razvoju.

Čeprav za diagnozo nista nujna, sta pogosto prisotna tudi telesna nerodnost in nenavadna uporaba jezika.

Sindrom se imenuje po avstrijskem pediatru Hansu Aspergerju, ki je leta 1944 v svoji praksi preučeval in opisal otroke z omejenimi sposobnostmi nebesednega sporazumevanja, omejeno empatijo do vrstnikov in telesno nerodnostjo.

Sodobni koncept aspergerjevega sindroma se je pojavil leta 1981 in je postal v zgodnjih letih 1990 vse bolj popularen in takrat se je tudi se standardiziral kot medicinska diagnoza.

.

Kaj pa vzrok aspergerjevega sindroma?

.

Vzrok aspergerjevega sindroma ni znan, pod dejavnike tveganja pa lahko vključimo genetiko, prehrano, imunologijo in zastrupljenost s težkimi kovinami.

.

Kaj pa zdravljenje aspergerjevega sindroma?

.

Osnova zdravljena je vedenjska terapija, ki se usmerja na posamezne pomanjkljivosti. Večina otrok z odraščanjem napreduje, socialne in a11komunikacijske težave pa lahko ostanejo. Nekateri raziskovalci in ljudje z aspergerjevim sindromom menijo, da bi stanje morali obravnavati ne kot pomanjkljivost, ki jo je treba zdraviti, temveč zgolj kot še eno od razlik med ljudmi.

..

.

 

Ali za avtizem pomaga bioenergija?

.

Seveda je bioenergija lahko dobra dodatna terapija pri obravnavanju avtizma.

.

Kako pogost je avtizem pri otrocih?

.

Obolevnosti za diagnozo avtizem je vsako leto več, okoli 200 primerov na leto.

a3Avtizem zelo narašča, saj za diagnozo avtizem zboli 1 na 50 otrok, leta 1996 pa je zbolel 1 otrok na 1000 otrok.

..

.

.

Kako se z diagnozo avtizem ukvarja nevrologija?

.

Vsak otrok zahteva svojo individialno obravnavo, ki zajema:

.

  • Učenje postavljanja meja
  • Učenje komunikacije in izražanja čustev
  • Učenje odgovornosti in spoštovanje drugih
  • Pravilno zasnovana prehrana
  • Čiščenje telesa od težkih kovin
  • Diagnostika vsebnosti plesni, parazitov, virusov…

.

Kaj pa avtizem vzroki?

.

a17Sodobna medicina še nima pravega odgovora, vendar na pojav avtizma vplivajo:

.

  • Starost mame
  • Pomanjkanje določenih vitaminov in mineralov v nosečnosti
  • Zastrupljenost s težkimi kovinami, mama in otrok

..

 

Kakšna je dieta za avtizem?

.

Najprej je potrebno poskrbeti za zdravo črevesje, saj bakterije v črevesju vplivajo na delovanje možganov. Svetujem testiranje intolerance na hrano, presežke na težke kovine in parazite, testiranje pomanjkanja vitaminov in mineralov ter individulano načrtovanje prehrane.

a19Ker mikroorganizmi v prebavilih delujejo na razvoj imunskega sistema in na delovanje možganov, sta avtizem in prehrana resnično zelo povezana.

Vsa predelana hrana, hrana s strupi in antibiotiki, poškoduje stanje in delovanje črevesja, kar privede do številnih težav, lahko tudi avtizma.

Propustno črevesje je torej tisto, ki močno vpliva na pojav avtizma in drugih, podobnih sindromov.

.

 

Kaj pa avtizem in agresija?

.

Otroci z avtizmom na določeno situacijo velikokrat naglo in egresivno odreagirajo, saj ne znajo nadzorovati svojih čustev.

.

Kaj pa avtizem in alternativno zdravljenje?

.

  • Testiranje presežkov težkih kovin, parazitov, virusov… tukaj
  • Testiranje pomanjkanja vitaminov in mineralov…tukaj
  • Testiranje intolerance na hrano
  • Priprava prehranskega načrta…tukaj
  • Redno socialno delo z otrokom

a15

.

.

.

.

.

.

Kako so povezane težke kovine z diagnozo avtizem?

.

Težke kovine so povzročitelj odpovedi celičnega antioksidacijskega sistema, ki je zelo pomemben dejavnik pri nastanku avtizma.

Cel spekter toksičnih elementov obsega približno 20 elementov, katerim smo dnevno izpostavljeni skozi zrak, vodo, hrano, zdravila, kozmetiko, čistila… ( Al, As, Be, Cd, Pb, Hg, U, Th, Tl, Ni in Sn)

a18Zelo pomembno je tudi stanje mineralov v telesu(Mg, Zn, Mn, Fe, Co, Se, P in S), saj so mnogi od njih pomembni za normalno delovanje antioksidantnega encimskega sistema.

..

.

.

 

Ali je prehrana pri avtizmu pomembna?

.

Ja, znanstveniki opozarjajo, da ima prehrane mame in kasneje otroka, lahko vpliv na pojav avtizma. Ker je celične presnova lahko tesno povezana z razvojem avtizma, je hrana tista, ki jo moramo prilagoditi, da bodo celice zdravo in normalno delovale.

a16Pomanjkanje vitaminov in mineralov, presežki strupov ter težkih kovin in delovanje imunskega sistema so tisti, ki vplivajo na razvoj avtizma.

..

.

.

Kaj pa gluten in mleko in avtizem?

.

V zdravem telesu prebavni trakt sprejema zapleteno hrano, katera je zgrajena iz večjih molekul in jih razgrajuje naprej na manjše molekule, katere lahko telo vsrka in uporabi.

Medtem, ko hrana potuje po črevesnem sistemu, encimi v prebavnih sokovih pretvorijo hrano v lažjo obliko (več molekul skupaj se razgradi na manjše molekule).

mPreprosto povedano, hrana je podobna dolgi verigi, katera potuje po našem telesu. Med prebavljanjem se ta veriga razgradi na posamezne delce, to je do oblike, katero lahko telo vsrka in uporabi. Npr. proteini, kateri so zgrajeni iz amino-kislin se razgradijo na posamezne amino-kisline.

Veliko avtističnih otrok pa ima probleme pri razgrajevanju določenih proteinov, kot je gluten (najdemo ga v pšenici, ječmenu, ovsu, in ržu, če jih naštejemo samo nekaj).

Prav tako večina otrok z diagnozo avtizem težko razgradi kazein, mlečno beljakovino v mlečnih izdelkih.

Oba, gluten in kazein vsebujeta določene kombinacije aminokislin, katere je težko razgraditi in prebaviti in ju popolnoma razgraditi na manjše enote aminokislin.

Tako ostane hrana v obliki verige večjih aminokislin, ki se izločajo skozi črevesje v kri, kamor se ne bi smeli.

Avtistični otroci imajo namreč bolj prepustna črevesja, kot zdravi otroci.

Zaradi prepustnosti črevesja vstopijo v kri velike molekule aminokislin, ker povzročajo veliko in nepopravljivo škodo.

Print Friendly, PDF & Email