O POMENU DOBRIH ODNOSOV V DRUŽINI

Ali se zavedamo, kako zelo pomembni so naši odnosi znotraj družine, primarne in ustvarjene? Dobri medsebojni odnosi, ne vplivajo le na našo energijo in psihično stabilnost, temveč so zelo povezani tudi s „fizisom“. Smo celota in tako bi se morali vedno obravnavati. Ste se vprašali, kaj je globji vzrok za nastanek določenega kroničnega obolenja, glavobola, anoreksije, astme, itd.?

Na nas imajo najmočnejši vpliv prav odnosi z najbližnjimi. Odnos do samega sebe, je pravzaprav odnos ki smo ga ponotranjili od staršev. Mama je simbolno prva ženska v odnosu moškega, tako kot je oče prvi moški v hčerkinem življenju. Oba lika sta zelo pomembna. Njun odnos je „baza“, ki jo nosimo s seboj celo življenje. Od vsebine le te ter našega značaja so odvisni naši nadaljni odnosi.

S tem se razvijajo določeni vzorci funkcioniranja pri vsakemu posamezniku. Vzorce, tudi slabe lahko ponavljamo celo življenje, v kolikor jih ne ozavestimo. Ravno skozi naše nadaljne odnose jih lahko prepoznavamo, zato so velika priložnost za našo osebno rast. Velikokrat slišimo na primer “Moj partner je izrezan oče, pije mi kri“. Ne vprašamo pa se zakaj je tako? Zakaj smo si ga izbrali? Kaj nas je pritegnilo na njem? Zakaj smo to potrebovali? Kaj se lahko iz tega naučimo?

Ljudje gredo lahko v trplenju tako daleč, da blagih znakov, ki se krepijo in nakazujejo, da je potrebna strokovna pomoč, ne vzamejo zares. Vrtijo se v krogu bolečine. Ta bolečina se mora nekje ugnezditi, v kolikor je ne dajemo ven in konstruktivno rešujemo težave. Kje se nalaga? V organizmu. Vsekakor s psihično utrujenostjo pride tudi do padca imunskega sistema. Na naši šibki točki, se bo najprej pokazal rezultat.

V kolikor so odnosi znotraj družine slabi, poleg para trpijo vsi vključeni, sploh pa otroci. Starši navadno želijo zaščititi svoje otroke, hkrati pa v imenu dobrote počnejo napake…“ Najin odnos, lahko rešim sam!“ ,“Ne bom se ločil, saj bodo trpeli moji otroci“, „Ne, v tem odnosu res ne čutim več ljubezni, a si jo raje poiščem drugod, kot da bi trpeli moji otroci…“. Polno takšnih izgovorov poslušamo, pa vendar…Kdaj otroci najbolj trpijo?

Kaj pa konstantno nezadovoljstvo staršev? Psihično in/ali fizično nasilje? Odvisnosti. Neenotnost in nerazumevanje med staršema. Stalni, kroničen strah in stres, da se bosta starša ločila. Ločitve ter prevare…Ali takšen starševski model prinese kaj dobrega? Vse skupaj pa dostikrat spremlja tudi nedoraslost staršev, ki zaradi čustvenih kriz, prenašajo slabo voljo in blatenje drugega starša na otroke.

Starševstvo je vedno „tuja situacija“, kar pomeni, da ne moremo vedeti kakšni bomo kot mama, oče dokler le to ne postanemo. Kot vedno povdarjam je pomembna baza partnerskega odnosa, ki mora biti primarna stvar. V kolikor ni, so vedno posledice, v odnosu ali v vzgoji ali obojem. Pomembno je, da smo pristni sami s seboj in tako tudi z našimi otroci, s čimer zavarujemo tudi njihovo fizično zdravje.

Partnerja imasta preddispozicijo za dober odnos takrat, kadar sta obogatena s skupnimi vrednotami, enakimi cilji in pogledi na najpomembnejše tematike znotraj partnerstva. Vse to se skozi leta razvija in spreminja. V kolikor se spreminjata v isto smer, se običajno ljubezen poglablja in ju medsebojno druženje bogati ter veseli, kar otroci močno čutijo. V kolikor pa eden od partnerjev „skrene s poti“, ali pa se je glede omenjenega pretvarjal, v sebi pa je drugačen, je običajno rezultat nezadovoljstvo v odnosu, kar se prav tako odraža na otrocih..

Iz nezadovoljstva, ki narašča in postaja kronično, pa se navadno razvijejo različna obolenja pri odraslih in otrocih. K meni je nekoč hodila deklica, ki so jo starši pripeljali zaradi nepojasnjenih glavobolov. Izvidi slikanja so bili b.p. Zaupala mi je, da jo je strah, da se bosta starša ločila, kljub temu, da sta med seboj rešila spore, njun odnos. Vsaka naša celica ima spomin in psiha lahko pusti najtežje posledice na našem telesu.

Ena tipičnih bolezni psihe je tudi anoreksija – motnja hranjenja, ki je pogosto prisotna pri najstnikih. Otrok manipulira in kontrolira edino stvar, ki jo lahko (odnosa staršev ne more) – vnos hrane. Prav tako je pogosto psihosomatsko obolenje, tudi pri otrocih – astma.

Veliko mojih strank se vključi v psihoterapijo zaradi „nepomembnih prepirov“ v partnerstvu, na kar skozi proces ozaveščajo kaj vse se skriva v nezavednem. Začno povezovati. Lahko so razlog za vključitev v psihoterapevtski proces tudi stalne ginekološke težave pri ženskah, neplodnost, rakova obolenja, stiskanje zob ali bruksizem…

Ženske se velikokrat ne zavedajo pomena svojih rodil. Težko zanosi v kolikor tako le zavestno želi, čustveno pa je ohromela zaradi različnih vzrokov. Takšna žal ni pripravljena na vlogo mame. Tudi tu je potrebno predelati vzroke nezadovoljstva, bolečine, ozavestiti, kaj se skriva v nezavednem…..

Prvo, kar lahko storimo zase je, da se vprašamo ali smo pristni s seboj? Ali smo srečni? Zakaj ne in kako si lahko pomagamo? Kdo smo in koga si želimo ob sebi? „Življenje ni ne dobro, ne slabo. Je le to kar v njem vidimo in kar iz njega naredimo!“

Napisala psihoterapevtka BARBARA SARIĆ za časnik Delo;

Print Friendly

Povezane vsebine

Dodaj odgovor