Zeolit in njegova uporaba

Kaj je zeolit ?

ZEOLIT (grško Zein-kuhati, Lithos-stena) je naravni silikatni material porozne strukture, z mikroporami, nastal z mešanjem vulkanske lave s podzemnimi alkalnimi vodami. Obstaja 106 različnih vrst zeolitov, od katerih je naravnih okoli 40 vrst, vsekakor pa je najbolj poznan klinoptilolit. Le ta je podskupina zeolita v kristalni obliki, čigar značilnost je velika absorbcijska moč in velika kapaciteta ionske izmenjave.

Ima obliko kristalne mreže, ki je sestavljena iz silicija (SiO4) in aluminija (Al O4), notranjost te mreže zapolnjujejo katini kot so kalcij, magnezij, natrij in kalij. Najbolj poznana najdbišča zeolita so na Kubi, v Kaliforniji, na Slovaškem, v Rusiji, v Srbiji, na Kosovu in v okolici Valjeva.

Uporaba zeolita skozi čas

Zeolit –  klinoptilolit je prvič opisal leta 1756 švedski znanstvenik Axel A.F. Cronstedt.

Selektivno sposobnost absorbcije so hitro odkrili. Klinoptilolit se uporablja predvsem za čiščenje nuklearnih, mestnih in industrijskih odpadnih voda, za čiščenje  od industrijskih plinov, za proizvodnjo visoko prečiščenega kisika. Leta 1986, po tragediji v Černobilu, so uporabili okoli 500.000 ton zeolita, s katerim so pokrili prizorišče eksplozije. Izmerjena radioaktivnost je bila znatno nižja. Zeolit  uporabljajo tudi pri čiščenje Temze.

Zeolit se uporablja v kmetijstvu, kot dodatek zemljišču za namen kontrole gnojil, pesticidov in herbicidov. Uporablja se kot dodatek k hrani za govedo, za čiščenje hlevov, z dodajanjem klinoptilolita v živalsko hrano pa se lahko zmanjša koncentracija aflatoksinov v mleku.

Pri ljudeh se klinoptilolit uporablja kot dodatek k prehrani že več kot 20 let in je poznan kot eden najboljših »čistilcev« in detoksifikatorjev človeškega organizma.

Kaj je zeolit – klinoptilolit in kako nastaja?

 Zeolit – klinoptilolit je vulkanski mineral zeolit, obdelan s posebnimi tehnološkimi procesi nanotehnologije, katere so uvedli pred nekaj leti, kot fino drobljenje, imenovano tribomehanična aktivacija. Tribo Mehanična Aktivacija (TMA) je zasnovana na postopku dezintegracije trdnih delcev med vrtljivim pospeškom, kontroliranim trenjem in padanjem med delci, pri čemer zeolit prevzame nove fizične lastnosti, povečuje svojo aktivno površino in poveča absorbcijo, ionsko menjavo in kapaciteto elektronske donacije.

Ali jaz potrebujem zeolit – klinoptilolit?

 Zdravstveni problemi so nekaj, s čimer se je večina ljudi naučila živeti. Sprijaznili smo se svojimi diagnozami in dovolili, da postanejo del nas. Iščemo opravičila za naš nezdrav način življenja in bolezni ter za trenutna stanja okrivili tudi genetski faktor.

Med drugim nam je današnji način življenja prinesel intenzivnejši nivo stresa, kateremu nekateri dodajajo še prekomerno pitje alkohola, kajenje in uporabo pomirjeval, vse več mladih pa uživa narkotike. Naravi smo obrnili hrbet, se zaprli v betonske zgradbe in opremili z najsodobnejšimi tehnološkimi dosežki ter se s tem še bolj izpostavili elektromagnetnim sevanjem. Hrana (in pijača), ki jo uživamo, je polna aditivov, rastline so zastrupljene s herbicidi in pesticidi, živali so hranjene z dodatki raznih hormonov. Če vsemu temu dodamo še vsakodnevno bombardiranje celic  s prostimi radikali, ki nastajajo kot posledica celičnega metabolizma, je nepotrebno spraševati, zakaj obolevamo in zakaj potrebujemo zeolit.

Kako deluje zeolit – klinoptilolit?

  1. RAZSTRUPLJANJE

Zeolit pripada skupini sorbentov. Sorpcija je proces vzpostavljanja ravnotežja med prejemanjem in oddajanjem neke materije med absorpcijo. Osnova za funkcijo zeolita je kristal in njegova sposobnost ionske izmenjave. Proces absorpcije se bazira na izmenjavi kationov. Kationi, ki se že nahajajo v zeolitu, kot npr. magnezij, kalcij, kalij in natrij se lahko sproščajo in menjajo, pri čemer prihaja do vezave predvsem naslednjih substanc:

  • amoniak
  • svinec
  • kadmij
  • živo srebro
  • cezij 137
  • bakreni prehodni metali
  • aflatoksin
  • arganofosfatni pesticidi, kot npr. zelo razširjen insekticid karbofos
  • strupen tetraklor etan

Vezava strupenih materij po eni strani vodi do zaščite organizma pred škodljivimi snovmi,  po drugi strani pa do izboljšanja razytrupljevanja detoksikacijskih organov,  jeter in ledvic. S tem organizem postaja močnejši in bolj odporen v stresnih situacijah.

Mehanizem razstrupljanja temelji na naslednjih štirih principih:

  1. Obrnjen prehod toksičnih substance iz krvi v črevo (preko tankega črevesa) z dosledno vezavo s strani sorbenta – zeolita. Zeolit pravzaprav vsrkava toksine iz krvi preko tankega črevesa. (toksini najprej pridejo preko tankega črevesa v kri, zeolit pa obrne ta proces).
  2. Zeolit veže prejete in škodljive substance v črevesnem lumnu, ki vanj pridejo iz tankega črevesja in se tam oblikujejo.
  3. Čiščenje prebavnih sokov.
  4. Vpliv na aminokisline in spekter črevesnih maščob s selektivno vezavo aminokislin oligopeptidov in prostih maščobnih kislin.

Kompleksne študije prehrambenega inštituta v Moskvi, državnega medicinskega prehrambenega inštituta v Novosibirsku, inštituta za klinično in eksperimentalno limpologijo SD RAMS, Sibirske medicinske fakultete v Tomsku, karcinogenetskega raziskovalnega inštituta OSC RAMS, Inštituta za splošno patologijo in humano ekologijo (Novosibirsk) in dela vodilnih ruskih klinik, kot npr. Regionalne klinike v Novosibirsku, Regionalnega kardiološkega zdravstvenega centra v Novosibirsku, Klinike medicinske akademije v Čeljabinsku in vrste drugih klinik širom sveta, potrjujejo priporočilo koriščenja naravnega zeolita klinoptilolita proti stresu, različnim negativnim vplivom iz okolja in s ciljem, izboljšati sposobnosti adaptacije človeškega organizma.

Nikolajev in Mayansky sta leta 1997 dodatno opisala učinek zeolita v človeškem organizmu,  da ima naravni zeolit klinoptilolit poleg omenjenih alkalnih kationov tudi strukturo negativno naelektrenih polianionov, ki se z drobljenjem pretvarjajo v bioaktivno površino in s tem dajejo zeolitu dodaten detoksikacijski učinek v smislu čiščenja organizma.

Zaščita jeter se dopolnjuje z deaktivacijo substanc biološkega izvora, ki so jetrom škodljive (indol, akatol, fenol in drugo), ki se na osnovi stopnjevanja fermentacijskih procesov oblikujejo v prebavi. Površina mejne čvrste substance – tekočine (sorbent – vsebina prebave)  ima pomembno vlogo. S povečanjem meje in geometrijske površine sredstva sorpcije prihaja do značilnega detoksikacijskega – razstrupljevalnega učinka. (Burylin Y.S. s sodelavci, 1985, 1986)

Zeoliti pozitivno delujejo tudi na procese menjave snovi v organizmu. Istočasno pripomorejo k ravnotežju mineralov v organizmu in skrbijo za optimalno kislino v prebavnem traktu, absorbirajo in stabilizirajo organske spojine ter pozitivno vplivajo na simbiotično mikrofloro. (Netreba G.K. Tereschenko T.M., Odintsova V.I., 1993)

Klinične študije, ki potrjujejo delovanje zeolita…

Obstajajo klinični podatki o delovanju uporabe zeolita iz Kholinska pri različnih obolenjih.

Pozitivni rezultati  so se izkazali tekom:

– zdravljenja dematoze pri otrocih (Avhimenov, V.F., 1997),

– zdravljenja gnojne in vnete kože ter hipodermisa (Blagitko Y.M. in ostali, 1997),

– pri pacientih z eksterno arterovenozno fistulo (Blagitko Y.M., Novosiolov Y.B., 1997),

– pri opeklinah (Blagitko Y.M., Poliakovitch A.S., 1997),

– pri pacientih z nespecifičnim ulceroznim colitisom (Kirilin L.N., Lunev V.M., Yudanov A.V.,1997),

– pri pacientih z ekstremno prekomerno telesno težo in

– pri zdravljenju ateroskleroze (Mezentseva N.G., Michurina O.N., 1997).

V kliničnih študijah izvedenih na ljudeh je bil učinek klinoptilolita pri diareji zmanjšana absorpcija aflatoksina BI. Prišlo je do zaključka, da je efektivno doziranje 4-6 tablet – ena 800 mg tableta je 3,2 g do 4,8 g zeolita, to je 7-10 kapsul  zeolita.

Sposobnost absorpcije klinoptilolita glede mokotoksinov je registrirana v številnih specifikacijah patentov.

Povečan nivo amoniaka lahko privede do spremembe osebnosti, kognitivnih motenj, ataksije, kome in krčev. Znižan nivo amoniaka deluje terapevtsko ugodno. Rozic je leta 2001 s sodelavci prikazal sposobnost  klinoptilolita, da veže amoniak. Karadag je s sodelavci prišel do podobnih rezultatov. Največji učinek je dosežen v področju Ph od 5 do 8 (tanko črevo).

Raziskave pri Ph 1,5 in Ph 8,1 so pokazale izredno dobro sposobnost klinoptilolita pri absorpciji svinca (32 %) in živega srebra (57 %).

V primeru sorpcijske terapije pri pacientih s kronično zastrupitvijo s svincem prihaja do zniževanja koncentracije svinca v urinu in krvi in do splošnega izboljšanja stanja celotnega organizma. Pri klinični raziskavi izvedeni na 102 rudarjih med 34 in 54 letom starosti, ki so bili izpostavljeni težkim kovinam, je pri vseh prišlo do popolnega očiščenja te substance po 30- dnevnem zdravljenju z zeolitom 2 x 2,5 g.

 2. REGULACIJA IZMENJAVE MINERALNIH TELES

Minerali so integrirani v vse življenjske procese rastlin, živali in ljudi. Na eni strani formirajo skelet ljudi in živali, na drugi strani pa sodelujejo v vseh regulatornih procesih v organizmu. Ne obstaja biokemični in biofizični proces v organizmu pri katerem minerali ne bi sodelovali. Brez mineralov življenje ni mogoče.

Naravni zeolit klinoptilolit je s svojimi številnimi regulatornimi lastnostmi lahko velika pomoč pri reguliranju izmenjave elektrolitov, ker lahko očisti organizem škodljivih snovi skozi izmenjavo ionov in absorpcijo ter ga oskrbi z nekaterimi minerali. Da bi organizem prejel minerale, mora najprej odstraniti škodljive snovi iz organizma (Hecht, Hecht – Savoley, 2008).

Naravni zeolit klinoptilolit v organizmu sodeluje z ostalimi elementi, ioni in elektroliti, ki zagotavljajo skupno regulacijo. Pri tem prihaja do izmenjave in drugih procesov, pri čemer imajo ključni pomen tako absorpcija in izmenjava ionov, kot tudi sposobnost, da so bioaktivni v hidratiziranem stanju.

Zaradi lastnosti, ki smo jih na kratko navedli, naravni zeolit klinoptilolit imenujemo dirigent izmenjave mineralov ( Hecht, Hecht – Savoley, 2008 ).

  1. REDUKCIJA OKSIDATIVNEGA STRESA

Naravni zeolit klinoptilolit spada v skupino primarnih antioksidantov. Kot tak zmanjšuje novo formiranje škodljivih prostih radikalov v prebavnem traktu do 50%. Študija univerze v Gradcu, pod vodstvom prof. Peter M. Abuja, je pripeljala do rezultata, da zeolit klinoptilolit s svojo sposobnostjo izmenjave ionov vpliva tako na fiziološko visoke trdnosti, kot na nizke Ph vrednosti. Zeolit klinoptilolit zmanjšuje katalitično formiranje radikalov s pomočjo ionov prehodnih kovin in to pri čistih lipidnih emulzijah kot tudi pri bolj kompleksnih sistemih. Raziskava podjetja Labotech je prišla do podobnih rezultatov.

Detoksamin zeolit (eno od imen tržne prodaje zeolita klinoptilolita) dajejo pacientom zasebne klinike v Beljaku od aprila 2000. Pri tem merijo status prostih radikalov v krvi.

Rezultat: prav pri pacientih, ki so v klinično ekstremnih situacijah oziroma pri takih, ki iz drugih razlogov niso v stanju, da bi lahko nevtraliziral oksidativni stres  s sredstvi nastalimi v samem organizmu, lahko zeolit izboljša uspeh terapije ali da v najslabšem primeru doseže subjektivno olajšanje (v smislu izboljšanja splošnega stanja organizma). Pri testiranih pacientih se lahko ustvari znatno zmanjšanje količine prostih radikalov, kar je vedno v korelaciji s tem, da se pacient dobro počuti.

Ali je zeolit klinoptilolit potrebno uporabljati tudi kadar smo zdravi?

Potrebno ga je jemati preventivno, da se pravočasno znebimo nakopičenih metabolnih in drugih odpadnih snovi v našem organizmu. Dokazano je, da se mora organizem na letni ravni boriti s kar 17 kg prostih radikalov iz hrane, vode in zraka, ampak njegova obrambna sredstva niso vedno v stanju, da bi to naredila. Zato se na mestih, kjer so odpadne snovi najbolj nakopičene dogajajo vnetni procesi, degenerativne bolezni, vnetja in tumorji, za katere so te snovi idealne. Prosti radikali so visoko agresivne molekule, ki se kot stranski produkti sprostijo pri oksidaciji. Imajo težnjo po napadu zdravih celic po vsem organizmu. Ko jih najdejo, prodrejo v jedro celice, ga uničijo in celica umre.

Zahvaljujoč mikroporozni strukturi in ogromni notranji površini in kapaciteti združitve kationov, lahko zeolit prepreči nastajanje prostih radikalov in znatno zmanjša poškodbe bioloških struktur, katere povzročajo prosti radikali. Zeolit klinoptilolit je eden najmočnejših imunostimulantov in se zato priporoča tudi zdravim osebam za ohranjanje dobrega imunskega sistema.

Ali zeolit klinoptilolit lahko uporabljajo tudi športniki ?

Poznano je dejstvo, da športna aktivnost pozitivno vpliva na naš organizem in lahko prepreči predčasen pojav osteoporoze, sladkorne bolezni, ateroskleroze in kardiovaskularnih obolenj. Pravzaprav se vse to nanaša na rekreativno ukvarjanje s športom, medtem ko je pri vrhunskem športu situacija drugačna. Zaradi povečanega fizičnega napora imajo športniki večjo porabo kisika, s tem pa tudi večje sproščanje prostih radikalov. Prihaja do večjega kopičenja mlečnih kislin, mišične hipertetmije in zmanjšane oskrbe tkiva s krvjo in kisikom (ishemija). Posledice so številne, začnejo pa se s poškodbami mišic, pojavom krčev, počasnim okrevanjem in čez nekaj let se lahko pojavi sladkorna bolezen, kardiomiopatija, srčna insuficienca, zmanjšana življenjska doba zaradi oksidativne poškodbe celic, in drugo, v kolikor se ne uživa ustrezna nadomestitev (predvsem antioksidanti).

Zeolit klinoptilolit zmanjšuje poškodbe bioloških struktur z vezavo težkih kovin in nevtralizacijo prostih radikalov, pri čemer se ohrani energija v organizmu, ki bi bila potrošena za procese obnavljanja poškodovanih bioloških struktur. Zeolit klinoptilolit ohrani kisik,  zmanjšuje formiranje novih laktatov (mlečnih kislin), pripomore k hitrejšemu okrevanju.  Glede na to da je dober imuno-stimulator, krepi in normalizira imunski sistem ter preprečuje nastajanje obolenj.

Ali je  zeolit klinoptilolit kakorkoli strupen?

Naravni klinoptilolit označuje visoka termična stabilnost in odpornost na agresivne snovi, posebej na kisline in ionizirano sevanje. Resne klinične raziskave so bile narejene v preteklih desetih letih in dokazano je, da niso odkriti škodljivi učinki na zdravje. Tudi po tem, ko so uporabili visoke odmerke v časovnem obdobju nega leta, ni bilo ne toksikoloških in ne tetragenskih učinkov, tako tudi niso potrjene niti histopatološke spremembe na vitalnih organih.

Pri katerih boleznih in stanjih je lahko učinkovit?

  1. Oskrbuje organizem s potrebnimi mikroelementi (Magnezij, Mangan, Kalcij, Železo, Kalij, Silicij).
  2. Stabilizira in popravlja cirkulacijo, krvni tlak, širitve žil, razširjene kapilare, povečuje moč srčne mišice, pospešuje postinfarktno regeneracijo.
  3. Potencialen je pri obnovitvi poškodb pri duodenalnem in želodčnem čiru, pospešuje zdravljenje hepatitisa, ciroze jeter in pomaga pri opstipaciji.
  4. V dermatologiji je odkrit pozitiven učinek pri psoriazi, seboričnem dermatitisu, vseh tipih herpesa, ranah, ekcemih, kjer se je izkazala istočasna uporaba lokalnega posipa pitja.
  5. Dober učinek se dosega tudi parodentozi z direktnim nanašanjem prahu na dlesni.
  6. V endokrinem sistemu stabilizira aktivnost endokrinih žlez, deluje pa tudi na limfne žleze.
  7. Pri sladkorni bolezni tipa 2 (diabetes melitus) stabilizira celotno stanje in popravlja glikoregulacijo sladkorja v trebušni slinavki.
  8. V nevropsihiatriji uspešno odklanja nespečnost, nevroze in depresijo, efektiven pa je tudi kot dodatno sredstvo pri terapiji epilepsije.
  9. Zelo dobro dodatno sredstvo je pri terapiji tumorja žleznega tkiva (tumorji jajčnikov, prostate, dojk), malignega melanoma, planocelularnega in mikrocelularnega karcinoma pljuč. Zmanjšuje negativne posledice sevanja in kemoterapije s povečanjem imunskega sistema organizma.
  10. Značilen je tudi učinek na glivične infekcije, tako na koži, nohtih, kot na tiste, ki so posledica sevanja, kemoterapije, terapije z antibiotiki, uporablja se lokalno in oralno.
  11. Zato ker vsebuje potrebne mikroelemente, izboljšuje absorpcijo kalcija in povečuje gostoto kosti, se priporoča pri osteoporozi.
  12. Ker je močan imunostimulator, je lahko v veliko korist pri vseh boleznih, ki so vezane na motnje imunskega sistema.

Kdo naj ne bi uporabljal  zeolita klinoptilolita?

Otroci do treh let starosti nimajo potrebe po čiščenju organizma, zato jim zeolit klinoptilolit ni potreben, razen če nimajo težke bolezni imunskega sistema. Sledijo osebe s presajenimi organi, ker zeolit klinoptilolit povečuje imunost, v teh primerih pa obstaja nevarnost zavrnitve organov in je imunost neželena. Tretji so bolniki, ki so na dializi. V začetni in srednji fazi ledvične nepopolnosti ga je potrebno jemati, ker absorbira amoniak in se zato taki pacienti počutijo bolj sveže in bolj spočite.

Ali ima zeolit klinoptilolit neželene učinke in kateri so to?

Zeolit velja za nenevarno snov. V glavnem se dobro prenaša, stranski učinki pa so zanemarljivi oziroma jih ni. V nekaterih primerih lahko zeolit izzove blago alergijsko reakcijo ali pa odvračanje zaradi preobčutljivosti osebe na določen mikroelement (magnezij, selen, natrij …), ampak je to zelo redko. Nekateri so poročali o občasnem zaprtju, drugi pa o povečanem izločanju blata – slednje lahko traja nekaj dni, nato izzveni.

Ali se lahko zeolit klinoptilolit kombinira z drugimi zdravili in proizvodi?

Klinične raziskave so pokazale, da ne obstaja nikakršna interakcija z antibiotiki (kloramfenikol, tetraciklini,…), metrodinazolom in sulfometoksazolom, tudi ne z intravenozno prejetimi zdravili.

Če bi se ta preparat jemal istočasno s fenobarbitonom, aspirinom, propanololom, bi prišlo do majhne absorpcije teh zdravil. Da bi se tveganje možne absorpcije zmanjšalo na minimum in

bi ga brez bojazni jemali v kombinaciji z drugimi terapijami, svetujemo da se zeolit zaužije 30 minut ali več pred drugimi zdravili. Pomembno je omeniti, da ima zeolit visoko afiniteto z obzirom na  amoniak, težke  kovine in radioaktivne  elemente, toda vitaminov, aminokislin in poli nenasičenih maščobnih kislin ne izloča iz telesa.

Ali se lahko zeolit klinoptilolit kombinira s kemoterapijo in sevanjem?

Pri uporabi kmeoterapije se svetuje, da se preneha jemanje zeolita dva dni pred pričetkom terapije in prične zopet dva dni po končani terapiji. Medtem  njegova uporaba lajša prenašanje kemoterapije, s tem da zmanjšuje njene vzporedne neželene učinke. Pri uporabi radioterapije, se lahko zeolit jemlje konstantno.

Kako se uporablja zeolit klinoptilolit?

Prah se uporablja tako, da se ena žlička praha raztopi v nekaj tekočine in se pije 3x dnevno, 30 min pred jedjo. Na kožo (kožo navlažiti predhodno) se posipa v tankem sloju 2x dnevno na mesto obolenja, v kombinaciji z drugo terapijo.

Mesto posipa se navlaži z vodo; kjer je prisotna sluznica (npr. ustna votlina) vlaženje z vodo ni potrebno.

Lokalna uporaba zeolita na koži…

Zaradi svojih mikropor, ogromne površine in hidrofilije, je zeolit izredno primeren za izlivanje egzudatov na predel rane. Zmanjšuje obdobje koagulacije in pripomore k hitrejšemu celjenju rane.

Absorpcijska sposobnost zeolita z amoniakom je koristna za uporabo na območju rane. Prav amoniak je tisti, ki se pojavlja pri razkroju celic (na območju poškodovane ali ranjene kože).

Čisti aktivirani zeolit je primeren za uporabo pri vseh poškodbah, ranah, vrezninah, opeklinah, pri herpesih, nato pri paradontozi, zobobolu in drugih ranah v ustni votlini. Zeolit izvaja aktivacijo trombocitov, deluje stimulativno na fibroblaste in vodi do hitrejšega celjenja ran. Pokazal se je dober učinek pri virusnih izrastkih, genitalnemu herpesu, pri ostrih kondilomih (vaginalno), pri vraščenih nohtih, glivičnih obolenjih nohtov in kože, pikov različnih insektov, preležaninah in drugje. Pri odprtih ranah se prah posipa na robove rane, dokler ne privede do popolnga zapiranja rane.

 

 

 

 

 

Print Friendly